| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba bioloških zdravil v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor
Andrej Bavec, Ivan Krajnc, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Posamezna biološka zdravila, kljub specifičnemu delovanju na določene tarče, pokrivajo zelo širok spekter možnosti uporabe pri zdravljenju različnih bolezni, a se klinična uporaba omejuje na ozke, točno določene indikacije. Najbolj pogosto se uporabljajo po standardnem zdravljenju, ki ni bilo uspešno. Metode: Z raziskavo je bila analizirana uporaba bioloških zdravil v klinični praksi predvsem po indikacijskih področjih na Oddelku za revmatologijo, Oddelku za hematologijo, Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo Klinike za interno medicino, Oddelku za kožne in spolne bolezni ter na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: V proučevanem obdobju so se biološka zdravila uporabljala pri zdravljenju 195 bolnikov, in sicer vsa trenutno registrirana biološka zdravila, razen abatacepta, anakinre in bevacizumaba. Največ (86) bolnikov se je zdravilo z infliximabom, etanerceptom in adalimumabom na Oddelku za revmatologijo, najpogosteje zaradi revmatoidnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa. 69 bolnic se je s trastuzumabom zdravilo zaradi raka dojke. Na Oddelku za hematologijo so z rituximabom, ibritumomab tiukseatanom, alemtuzumabom in bortezomibom skupaj zdravili 14 bolnikov z ne-Hodgkinovimi limfomi, B-celično kronično limfocitno levkemijo ter plazmocitomom. Z infliximabom je bilo zdravljenih 13 bolnikov s Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom. Zaradi psoriaze s plaki se je z efalizumabom zdravilo 11 in z infliximabom 2 bolnika. Zaključki: S pogostejšo uporabo bioloških zdravil pri bolnikih z različnimi pridruženimi boleznimi lahko pričakujemo razširitev indikacij za zdravljenje. Na osnovi novejših raziskav lahko v klinični praksi pričakujemo uporabo bioloških zdravil v zgodnejšem obdobju bolezni in razvoj novih bioloških zdravil, ki bodo delovala na nove tarče v patogenezi bolezni.
Ključne besede: biološka zdravila, zdravljenje, revmatoidni artritis, psoriaza, kronična črevesna vnetna bolezen, ne-Hodgkinov limfom, plazmocitom, rak dojke
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 886; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (124,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI PACIENTA, KI SE ZDRAVI Z BIOLOŠKIMI ZDRAVILI
Andreja Zorec, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravstvena nega pacienta, ki se zdravi z biološkimi zdravili je pomemben člen pri zdravljenju rakavih bolnikov ter eno izmed najbolj dinamičnih področij zdravstvene nege. Ker so biološka zdravila dokaj nova, izkušenj, ki bi temeljila na dolgoletni praksi ni. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta, ki se zdravi z biološkimi zdravili, osnovna ter specifična znanja, ki jih medicinska sestra potrebuje pri svojem delu in ugotoviti poznavanje dela z biološkimi zdravili ter ugotoviti katera specifična znanja si medicinske sestre, ki delajo z biološkimi zdravili še želijo pridobiti. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na anketnem vprašalniku s katerim smo anketirali medicinske sestre, ki delajo z biološkimi zdravili. Zbrane podatke smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: Večina anketiranih dobro pozna biološka zdravila. Največ znanja je pridobljeno na oddelčnih izobraževanjih, strokovnih srečanjih, iz knjig, interneta, od farmacevtov in strokovnih revij. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre si želijo pridobiti več specialnih znanj o bioloških zdravilih in zaščiti zdravja pri delu z biološkimi zdravili.
Ključne besede: Biološka zdravila, stranski učinki zdravil, ne-Hodgkinov limfom, kronična limfocitna levkemija, zdravstvena nega onkološkega bolnika
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1318; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
Kakovost življenja bolnikov z diseminiranim plazmocitomom
Vanja Uran, 2013, diplomsko delo

Opis: Diseminirani plazmocitom je krvotvorno rakavo obolenje. Prizadenejo limfocite B, ki so odgovorni za nastajanje protiteles. Spremenjeni limfociti B se postopoma pričnejo kopičiti v kostnem mozgu, kjer zdravim celicam jemljejo prostor. Namen diplomskega dela je bil raziskati kakovost življenja bolnikov z diseminiranim plazmocitomom ter ugotoviti spremembe, s katerimi se spopadajo ob pojavu bolezni.
Ključne besede: plazmocitom, kakovost življenja, vloga medicinske sestre, družina, psihološka pomoč, društvo Limfom.
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1346; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1012,38 KB)

4.
Zdravstvena nega pacienta s Hodgkinovim limfomom
Tamara Muhič, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak vstopi v življenje pacienta in njegove družine nepričakovano ter poseže na vse ravni življenja. V takšnih primerih lahko optimalne možnosti zdravljenja in zdravstveno nego zagotavljamo samo s celostno obravnavo že od diagnostične faze, preko vseh faz zdravljenja in okrevanja. Glavni cilj zdravljenja Hodgkinovega limfoma je doseči ozdravitev, vendar je pot do ozdravitve težka, saj mora pacient skozi agresivno kemoterapijo in radioterapijo, ki puščata veliko neželenih učinkov. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti Hodgkinov limfom, ter s pomočjo študije primera prikazati pomen zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s Hodgkinovim limfomom. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera pacienta s Hodgkinovim limfomom. Obravnava pacientke je potekala na njenem domu. Informacije o pacientki smo pridobili na podlagi vprašalnika, ki je delno strukturirane narave, prav tako smo podatke pridobili iz njene medicinske in negovalne dokumentacije. Rezultati: Na podlagi študije primera smo ugotovili, da ima pacient s Hodgkinovim limfomom največ težav zaradi samega zdravljenja s kemoterapijo in radioterapijo. Najpogostejši negovalni problemi, ki jih imajo pacienti s Hodgkinovim limfomom so: težko dihanje in kašelj, težko in boleče požiranje, socialna izolacija zaradi zmanjšane imunosti, slabše splošno počutje, depresija, pomanjkanje samozavesti zaradi izgube las, slabše spanje zaradi bolečin, izpostavljenost infekcijam zaradi zmanjšane imunosti ter strah pred prognozo in posledicami zdravljenja. Sklep: Pacienti s Hodgkinovim limfomom morajo upoštevati navodila, ki jih daje njihov onkolog, saj s tem lahko preprečijo marsikatero težjo obliko neželenih učinkov citostatskega zdravljenja in obsevanja. Medicinska sestra v tem primeru deluje zdravstveno-vzgojno ter pacienta poučuje in mu svetuje glede na njene kompetence.
Ključne besede: Ključne besede: maligni limfom, Hodgkinov limfom, Hodgkinova bolezen, onkologija, onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1809; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (835,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici