| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen sledljivosti krvnih pripravkov
Luka Miložič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena sledljivost krvnih pripravkov, ki zajema vsa področja transfuzijske verige od »vene do vene«. Prav tako je predstavljena vloga medicinske sestre pri sledljivosti krvnih pripravkov, in sicer pred, med in po transfuziji. Osebje, ki sodeluje v transfuzijski verigi, mora biti ustrezno usposobljeno, poznati mora zakone in priporočila, po katerih mora upravljati svojo nalogo. S pravilnim delovanjem lahko Center za transfuzijsko medicino ugotovi, kje v transfuzijski verigi je prišlo do napake. To jim omogoča vpeljan sistem hemovigilance, katerega naloge niso le zbiranje podatkov o sledljivosti, temveč tudi izboljšanje delovanja v celotni transfuzijski verigi. Namen raziskave je bil ugotoviti ali je poročanje oddelkov Centru za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor dosledno z zakoni. Osredotočili smo se na vse oddelke Klinike za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki so največji porabniki krvnih komponent. Pri tem smo uporabljali izdajnice in informacijski sistem DATEC. Rezultati raziskave so pokazali, da oddelki Klinike za kirurgijo ne poročajo dosledno z zakoni in da veliko izdajnic ni vrnjenih Centru za transfuzijsko medicino. Od vsega 13.175 prejetih krvnih komponent v letu 2010, so oddelki poročali o 38 % (5049) transfundiranih krvnih komponentah. Za ostalih 62 % (8162) enot komponent niso posredovali informacije o uporabi. Poročali so o vsega skupaj 19 neželenih reakcijah, med katerimi so bile najpogostejše alergične in fibrilne nehemolitične reakcije. Poročali so tudi o 7 skorajšnjih neželenih dogodkih. Zaradi slabega poročanja Center za transfuzijsko medicino težko ugotovi kaj se dogaja s krvjo, katera komponenta je bila transfundirana oziroma ni bila. Potrebno bi bilo izboljšati poročanje oddelkov z dodatnim informiranjem vsega zdravstvenega osebja, katero sodeluje v transfuzijski verigi. Dosledno poročanje bo pripomoglo k vedno bolj varni transfuziji krvi.
Ključne besede: sledljivost, krvni pripravki, hemovogilanca, neželeni učinki transfuzije, varnost in kakovost transfuzije, zakonodaja
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 1549; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
Energijske pijače med osnovnošolci: uživanje in osveščenost o neželenih učinkih
Petya Prodanova, 2019, magistrsko delo

Opis: Energijske pijače so na voljo v več kot 140 državah po svetu in polovico potrošnikov teh pijač predstavljajo otroci in mladostniki. Magistrska naloga preučuje pogostost uživanja energijskih pijač z visoko vsebnostjo kofeina med osnovnošolci, razloge za njihovo uživanje ter osveščenost osnovnošolcev o neželenih učinkih teh pijač na zdravje. Raziskava obsega anonimno anketiranje osnovnošolcev v starosti 11-14 let v letu 2018, v skupnem številu 141 učencev na dveh osnovnih šolah (mestni in podeželski) v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da je 63 % anketirancev poskusilo energijsko pijačo, vsak peti osnovnošolec (20 % od vseh anketirancev) uživa eno pločevinko 250 ml energijske pijače dnevno, 4 % anketirancev poroča, da so zaužili energijsko pijačo v zadnjih 24 urah, 11 % pa v zadnjih 7 dneh. Uživanje več kot ene 500 ml pločevinke, ki presega največji priporočljivi vnos za zdrave, odrasle osebe, smo ugotovili pri 1 % anketirancev. 67 % anketirancev ne ve, da energijske pijače vsebujejo kofein. Več kot 90 % osnovnošolcev se zaveda, da so energijske pijače zdravju škodljive, le tretjina pa jih je označila, da so prebrali deklaracijo na energijski pijači. Uporabili smo test Hi-kvadrat za ugotavljanje povezanosti dveh spremenljivk in Spearmanov koeficient korelacije rangov, za ugotavljanje stopnje monotone povezanosti izbranih spremenljivk. Raziskava opozarja na problem prekomernega uživanja energijskih pijač med osnovnošolci. Kaže tudi na potrebo po izobraževalnih programih o energijskih pijačah in njihovem vplivu na zdravje. Izobraževalni programi bi bili potrebni za večjo osveščenost v skupnosti ter za morebitne nove zakonske okvire glede omejitev uživanja energijskih pijač med otroki in mladostniki.
Ključne besede: energijske pijače, osnovnošolci, kofein, neželeni učinki, osveščenost
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 319; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
Vpliv telesnih sprememb na psihično stanje bolnikov zdravljenih s citostatiki
Jasmina Brezočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišča Velika pomanjkljivost citostatikov je, da ne kvarijo samo rakastih celic, temveč uničujejo, oz. poškodujejo tudi celice zdravih tkiv, zlasti tistih, katerih celice se hitro razmnožujejo. To vpliva na nastanek neželenih učinkov citostatskega zdravljenja. Nekateri neželeni učinki citostatskega zdravljenja, tisti, ki so vidni tudi drugim, kot je npr. izpadanje las, lahko vplivajo na bolnikovo psihično stanje. Namen V diplomskem delu želim predstaviti zdravljenje s citostatiki in z raziskavo ugotoviti, po koliko ciklusih citostatskega zdravljenja so se pojavili neželeni stranski učinki; kateri od stranskih učinkov je povzročal bolnikom največ psihičnih težav in kako so jih premagovali. Raziskovalna metodologija V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik. Anketo smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru, in sicer na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk in na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo, od januarja do aprila 2012. V raziskavi je sodelovalo 80 naključno izbranih bolnikov, zdravljenih s citostatiki. Rezultati Raziskava je pokazala, da so se neželeni učinki citostatikov pokazali že po prvem ciklusu. Največ psihičnih težav je bolnikom povzročalo izpadanje las in največ bolnikov je psihične težave reševalo s pogovorom s svojci in prijatelji. Sklep Zdravljenje s kemoterapijo je zelo invazivno in agresivno, zato se bolniki med zdravljenem srečujejo z neželenimi učinki. Ti vplivajo na njihovo psihično stanje. Pomembno je, da medicinska sestra bolnika pravočasno in pravilno pouči o lajšanju ali celo preprečitvi neželenih učinkov, pacientu pa mora nuditi tudi psihično oporo.
Ključne besede: kemoterapija, citostatiki, neželeni stranski učinki, psihoonkologija, depresija.
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 1467; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (864,15 KB)

4.
Varna aplikacija komponent krvi
Tjaša Skornišek, 2013, diplomsko delo

Opis: Aplikacija komponent krvi je poseg, ki zahteva zbranost in natančnost izvajalca, saj lahko že ob najmanjši napaki pride do neželenega dogodka.Čeprav je vedno manj prijavljenih reakcij med transfuzijo, je še vedno veliko neželenih napak, ki se zgodijo med samo aplikacijo komponent krvi. Neželeni dogodki pri transfuziji krvnih komponent pa nas opozarjajo, da moramo varnost apliciranja komponent krvi še izboljšati in povečati. Teoretična izhodišča smo pridobili z analizo domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili z anonimnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili na različnih oddelkih v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Anketni vprašalnik je vseboval 23 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Podatke smo računalniško obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. Glede na rezultate raziskave smo ugotovili, da večina anketirancev (90%) še nikoli ni storila kakšne nepravilnosti, zaradi katere bi kasneje prišlo do neželenega dogodka pri transfuziji. Majhen je tudi odstotek anketirancev, pri katerih je že prišlo od lažje oz. hujše reakcije pri pacientu med transfuzijo. Največji problem se pojavlja pri upoštevanju strokovnih smernic, najbolj pri uporabi rokavic in segrevanju sveže zamrznjene plazme.
Ključne besede: Aplikacija komponent krvi, krvni pripravki, hemovigilanca, neželeni učinki transfuzije, vloga medicinske sestre.
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1377; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

5.
Zdravstvena nega onkološkega bolnika pri sistemski terapiji
Sanja Korez, 2013, diplomsko delo

Opis: Onkološka zdravstvena nega je kompleksno in razvejano področje zdravstvene nege, na katerega vplivajo tudi druge specialne vede. Rak je splošno ime za obsežno skupino različnih bolezni, katerih glavna značilnost je nenadzorovana razrast spremenjenih, rakastih celic. Benigen tumor je grajen iz celic, podobnih normalnim, in lahko raste omejeno. Nasprotno pa so maligni tumorji rakasti. Grajeni so iz nenormalnih celic, ki se neurejeno in nenadzorovano širijo. Razraščajo se v sosednja tkiva in tvorijo zasevke. Na nastanek raka spadajo različni dejavniki okolja, kot so: prehrana, starost, kajenje, izpostavljenost sevanju, virusi, imunske bolezni itd… Onkološko obolenje lahko zdravimo na različne načine, med katerimi so najpomembnejši kirurški posegi, obsevanje, zdravljenje z zdravili in imunsko zdravljenje. Kemoterapija ali zdravljenje s citostatiki pomeni zdravljenje z zdravili, ki uničujejo nenormalne, bolne celice ali preprečujejo njihovo rast. Biološka terapija deluje tarčno-točno na določeno mesto v ali na celici. Hormonsko zdravljenje temelji na znižanju ravni ženskih in moških spolnih hormonov oziroma zasedbi hormonskih receptorjev, na katere se vežejo spolni hormoni, kar zavre rast in zasevanje raka. Sistemska terapija pa ima tudi stranske učinke, katere je mogoče v veliki meri omiliti ali celo preprečiti s pravilnim preventivnim delovanjem celotnega zdravstvenega tima. Velika pomanjkljivost citostatikov je, da ne kvarijo samo rakastih celic, temveč uničujejo, oz. poškodujejo tudi celice zdravih tkiv, zlasti tistih, katerih celice se hitro razmnožujejo. To vpliva na nastanek neželenih učinkov citostatskega zdravljenja. Nekateri neželeni učinki sistemskega zdravljenja, tisti, ki so vidni tudi drugim, kot je npr. izpadanje las, lahko vplivajo na bolnikovo psihično stanje. Namen diplomskega dela je predstaviti teoretična izhodišča onkološke zdravstvene nege bolnika pri sistemski terapiji, predstaviti odnos bolnik – rak, opisati teorijo Jean Watson in predstaviti njeno uporabo v zdravstveni negi onkološkega bolnika s sistemsko terapijo. Uporabili smo teoretično raziskovanje na podlagi pregleda strokovne literature ter odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da sodobna praksa v zdravstveni negi onkološkega pacienta vključuje obvladovanje procesa zdravstvene nege in sposobnost zagotoviti, da znajo medicinske sestre biti vodnik, da znajo vrednotiti prakso zdravstvene nege ter, da so sposobne kritičnega razmišljanja. Z raziskovalnimi vprašanji smo ugotavljali kateri koncepti v zdravstveni negi so pomembni iz teorije Jean Watson in zakaj, katere negovalne diagnoze so najbolj izpostavljene in s čim se povezujejo, v čem je prednost in zakaj bi uporabili teorijo Jean Watson pri zdravstveni negi onkološkega bolnika s sistemsko terapijo. Teorija Jean Watson poudarja spoštovanje enkratnosti in individualnosti vsakega posameznika, njegove pravice in hkrati odgovornosti, da izbira med možnostmi, ki zajemajo življenjske vrednote in zdravje.
Ključne besede: onkološka zdravstvena nega, teorija Jean Watson, neželeni stranski učinki
Objavljeno: 07.02.2014; Ogledov: 1723; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (537,68 KB)

6.
Darifenacin v praksi
Tine Hajdinjak, Jurij Leskovar, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Zdravljenje simptomov čezmerno aktivnega sečnega mehurja (PASM) bolniki marsikdaj prekinejo, poročajo o neželenih učinkih (NU) in menjajo zdravila. Kateri dejavniki vplivajo na to, smo za novejši M3 selektivni antiholinergik darifenacin preučevali v razmerah vsakodnevne klinične prakse. Metode: Opazovalna prospektivna 24-tedenska multicentrična raziskava IV. faze. Bolnikom s PASM je bil predpisan darifenacin. Ocenjevali so se NU in sodelovanje pri zdravljenju. Uspeh zdravljenja se je ocenjeval kot sprememba na 6-stopenjski lestvici ocene stanja. Rezultati: 710 bolnikov: 218 moških in 492 žensk, povprečna starost 61 let. 19,2 % bolnikov je odstopilo ali ni opazilo izboljšanja, 48,2 % je poročalo o izboljšanju za 12 stopnji in 32,7 % o izboljšanju za 3 stopnje ali več. Večje izboljšanje je bilo ugotovljeno pri tistih, ki so na začetku poročali o hujših težavah in pri mlajših. Spol, predhodno zdravljenje z antiholinergikom ali pojav NU niso bili povezani z uspehom zdravljenja. Darifenacin je prejemalo 6 mesecev 581 (81,8 %) bolnikov, 542 (76,3 %) pa jih je nadaljevalo z zdravljenjem po koncu raziskave. Napovedni dejavniki za prekinitev zdravljenja so bili: pojav NU, starost (mlajši so pogosteje prenehali zdravljenje) in trajanje simptomov (tisti s krajšim trajanjem težav so pogosteje prekinili zdravljenje). Stopnja težav, jemanje antiholinergika pred tem ali spol niso bili povezani s prenehanjem jemanja zdravila. O NU je poročalo 192 (27 %) bolnikov, ženske pogosteje kot moški. Trajanje simptomov ali stopnja težav niso bili povezani z NU. Zaključki: Darifenacin je enako učinkovit pri obeh spolih in je lahko antiholinergik prve izbire in enako koristi po neuspehu zdravljenja z drugim antiholinergikom.
Ključne besede: sečni mehur, čezmerno aktivni, antiholinergična zdravila, neželeni učinki, kakovost življenja, sodelovanje bolnika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 537; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

7.
POZNAVANJE IN UPORABA ZDRAVIL V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Grega Šober, 2016, diplomsko delo

Opis: Aplikacija zdravil je ena najpomembnejših in temeljnih nalog reševalcev s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Izrednega pomena je, da imajo dovolj ustreznega znanja s tega področja. V procesu uporabe zdravil je vedno nujno potrebno varovanje kakovosti, varnosti in uspešnosti z doslednim spoštovanjem »10P« dobre prakse aplikacije zdravil. Osnovna naloga, ki jo z aplikacijo terapije po zdravnikovem naročilu reševalci v zdravstvu želijo doseči, je lajšanje akutnih težav, ki mnogokrat ogrožajo življenje pacienta. Zdravstveni reševalci pri tem prevzemajo odgovornost za poseg, ki ga pri pacientu opravijo, kljub temu, da s tem mnogokrat presegajo svoja pooblastila za delo. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravila in njihovo uporabo v nujni medicinski pomoči ter z raziskavo ugotoviti poznavanje in uporabo zdravil s strani reševalcev. Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete z vprašanji zaprtega in odprtega tipa, ki ga je izpolnilo 60 zaposlenih v Službi za nujno medicinsko pomoč. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v nujni medicinski pomoči prihajajo v stik z različnimi zdravili. Najpogosteje uporabljajo zdravila za lajšanje bolečine, reanimacijska zdravila in antihistaminike. Le te so že v 81 % aplicirali samostojno brez zdravnikovega naročila in prisotnosti. Kljub temu pa si le 44 % vseh anketiranih želi višjih kompetenc pri dajanju zdravil. Ugotovili smo tudi dobro poznavanje zdravil glede na preverjanje znanja o le teh. Ravnanje z zdravili je v nujni medicinski pomoči vsakodnevno opravilo in je uporaba zdravil vključena v samo oskrbo pacienta. Le ta velikokrat presega njihovo znanje in kompetence. Iz tega razloga je nujno potrebno vključiti v izobraževanja zaposlenih osnovna znanja s področja farmakologije.
Ključne besede: zdravila, aplikacija, nujna medicinska pomoč, neželeni učinki, znanje.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 1669; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

8.
Osveščenost starejših občanov o uporabi zdravil
Maja Krepek, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. S staranjem se pojavi vse več kroničnih bolezni. Posledično starejši prejemajo več zdravil hkrati, to je razvidno tudi iz raziskav v literaturi. Iz različnih razlogov prihaja do neustreznega jemanja zdravil, kar predstavlja tveganje za neučinkovito zdravljenje ali celo pojav neželenih učinkov. Namen raziskave je bil, ugotoviti osveščenost starejših občanov o uporabi zdravil. Metodologija raziskovanja. Teoretični del diplomskega dela smo predstavili s pomočjo naše in tuje strokovne literature ter internetnih virov. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj. Uporabili smo opisno in sklepno statistiko in pridobljene ugotovitve ponazorili z grafi. Pri tem smo uporabili Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da starejši v večini berejo in razumejo navodila za uporabo zdravil. Večina sama meni, da zdravila jemljejo v skladu z navodili zdravnika ali farmacevta, ampak se je s podvprašanji izkazalo, da to vedno ne drži. Osveščeni so tudi o pravilnem shranjevanju zdravil in ravnanju z odpadnimi zdravili. Največ informacij o uporabi zdravil dobijo od zdravnika in farmacevta. Pri več kot polovici anketirancev so se že pojavili stranski učinki, od tega jih je 66 odstotkov neželene učinke poročalo zdravstvenim delavcem. Starejši si želijo pomoči pri izdelavi seznama zdravil, ki jih uporabljajo in več znanja o pravilni uporabi zdravil. Sklep. Prvi korak k varnemu in učinkovitemu zdravljenju sta dovolj velika osveščenost in znanje o pravilni in varni uporabi zdravil. Starejši morajo prevzeti aktivno vlogo v procesu zdravljenja z zdravili, tudi na tak način, da svoja zdravila dobro poznajo. Tudi medicinska sestra je pomemben člen, ki z zdravstveno vzgojo in promocijo zdravja pozitivno vpliva na proces zdravljenja. Poznavanje zdravil bo vodilo v pravilno, varno in učinkovito uporabo.
Ključne besede: Zdravila, starejši, uporaba zdravil, neželeni učinki, medicinska sestra.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 910; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

9.
MNENJE STARŠEV OTROK PREDŠOLSKEGA IN ŠOLSKEGA DISPANZERJA O CEPLJENJU V OBČINI KRŠKO
Mojca Ajdišek, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se sprašujemo ali je v Sloveniji pomanjkanje zavesti med starši o pomembnosti cepljenja otrok. Vse več je posameznikov in društev, kateri burijo javnost s svojimi izjavami proti obveznemu cepljenju. Vse pogosteje pa smo ne nazadnje priča tudi številnim spletnim stranem in občasno do cepljenja negativno nastrojenih medijev, ki dvomijo o njihovi varnosti. Zato smo želeli izvedeti, kakšno je mnenje staršev predšolskih in šoloobveznih otrok o cepljenju v naši občini. Zanimalo nas je, kdo jim poda največ pomembnih in koristnih informacij v zvezi s cepljenjem, ali se jim zdi cepljenje pomembno in ali bi cepili svoje otroke, če cepljenje ne bi bilo obvezno. V diplomi smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. V mesecu juliju 2016 smo tako izvedli anonimno anketno raziskavo o mnenju staršev predšolskih in šoloobveznih otrok do cepljenja. V anketi je sodelovalo 99 staršev predšolskih in šoloobveznih otrok, ki so prišli v tem času na preventivni ali kurativni pregled v predšolski in šolski dispanzer Zdravstvenega doma Krško ali v Zdravstveni postaji Senovo. Rezultati ankete so pokazali, da se večina staršev (89,7 %) predšolskih in šoloobveznih otrok v občini Krško strinja, da je cepljenje potrebno. Le manjši delež staršev (10,3 %) temu nasprotuje. V primeru, da cepljenje ne bi bilo obvezno, bi kljub temu večino staršev cepilo svoje otroke. Na vprašanje, kdo jim poda največ koristnih informacij glede cepljenja, pa so se starši opredelili skoraj izenačeno, le z 1 % razlike, da so to medicinske sestre, takoj za njimi so odgovorili, da je to zdravnik.
Ključne besede: cepljenje, precepljenost, neželeni učinki cepljenja, mnenje staršev o cepljenju, obvezno cepljenje, vakcinacija.
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 1052; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (871,32 KB)

10.
Vloga zdravstveno-vzgojnega dela patronažne medicinske sestre pri neželenih učinkih bioloških zdravil pri onkološkem bolniku
Patricija Greif, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili vlogo patronažne medicinske sestre pri pojavu neželenih učinkov bioloških zdravil pri onkološkem pacientu. Ugotoviti smo želeli osveščenost patronažnih medicinskih sester o poznavanju možnih neželenih učinkov bioloških zdravil in pravilnem ukrepanju ob pojavu le-teh. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za empirični del smo uporabili kvantitativno metodo dela. Za teoretični del smo uporabili domačo in tujo strokovno literaturo. Poiskali smo jo v bibliografskih bazah, COBISS in MEDLINE, ter v knjižnicah. Rezultati: Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da se patronažne medicinske sestre z neželenimi učinki bioloških zdravil redko srečujejo. Menijo, da so premalo ozaveščene o pravilnem ukrepanju ob pojavu le-teh na terenu. Z odgovori na zastavljene trditve, so se v večini odločile za odgovore, ki jih zasledimo z prebiranjem literature, kar pomeni, da imajo znanje za ukrepanje ob pojavu neželenih učinkov bioloških zdravil. Diskusija in zaključek: Po opravljeni raziskavi menimo, da bi patronažne medicinske sestre potrebovale več možnosti za obisk izobraževanj o neželenih učinkih bioloških zdravil, saj so se v večini same pozanimale o možnih pravilnih ukrepih.
Ključne besede: tarčna zdravila, neželeni učinki, medicinska sestra, onkološki pacient
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 657; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (797,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici