1. Zapleti povezani z bolnišničnim transportom kritično bolnegaMaja Draganič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Za namen zagotovitve potrebnih postopkov in posegov zdravljenja kritično bolnih v enoti intenzivne terapije je pogosto treba opravljati bolnišnične transporte. Med transportom je kritično bolni posebej ranljiv, saj obstaja tveganje za nastanek zapletov. Namen zaključnega dela ja raziskati najpogostejše zaplete in identificirati intervencije, s katerimi preprečimo nastanek le-teh.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature, objavljene v časovnem obdobju med letoma 2014 in 2024, v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in MEDLINE. Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Potek pregleda literature smo prikazali v diagramu PRISMA. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, ki smo jo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav. Najpogostejši zapleti bolnišničnega transporta so hemodinamska in respiratorna nestabilnost, odpoved opreme ter nenamerna odstranitev sond in katetrov. Med intervencije za preprečevanje zapletov, povezanih s transportom kritično bolnega, spadajo strukturirana priprava na transport, hemodinamska in respiratorna stabilnost kritično bolnega, usposobljeno osebje, ustrezna oprema, neprestano spremljanje parametrov ter komunikacija med vsemi člani ekipe med transportom.
Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da so s transportom kritično bolnih povezani zapleti, ki se lahko pojavijo med bolnišničnim transportom in lahko privedejo do hudih posledic. Ključnega pomena je poznavanje zapletov in intervencij za preprečevanje teh.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, prevoz, pacient, neželeni dogodki, intervencije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (631,49 KB) |
2. Odgovornost zaposlenih v zdravstveni negi ob pojavu neželenih dogodkov v Pomurski regijiSara Knego, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Raziskovanje pojava neželenih dogodkov in odgovornosti zaposlenih v zdravstveni negi ima ključno vlogo pri izboljšanju varnosti pacientov in kakovosti zdravstvene oskrbe. Namen zaključnega dela je raziskati odgovornost zaposlenih v zdravstveni negi ob pojavu neželenih dogodkov.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Izvedli smo raziskavo z uporabo ankete kot tehnike zbiranja podatkov med 250 zaposlenimi v zdravstveni negi. Zbrane podatke smo statistično obdelali s programom IBM SPSS Statistics 27.0 ter uporabili Chi-kvadrat test za preverjanje hipoteze.
Rezultati: Več kot tretjina zaposlenih se občasno srečuje z neželenimi dogodki, pri čemer večina takih dogodkov ostane neopažena. Rezultati potrjujejo pomembnost medsebojnih odnosov v timu, pri čemer so zaposleni, ki ocenjujejo odnose kot dobre, bolj nagnjeni k poročanju o neželenih dogodkih. Več kot tretjina zaposlenih poroča o napakah pri dajanju zdravil, le polovica poroča o teh dogodkih nadrejenim, pri čemer se več kot polovica počuti odgovorno za izboljšave. S Hi kvadrat testom smo dokazali tudi statistično pomembne razlike med medsebojnimi odnosi v timu ter poročanju nadrejenim o neželenem dogodku.
Razprava in zaključek: Varnost pacientov predstavlja pomemben izziv v zdravstveni negi. Izzivi, s katerimi se zaposleni soočajo ob neželenih dogodkih, vključujejo čustvene in psihološke stiske. Ugotovili smo, da bi bile potrebne izboljšave v obstoječem sistemu za sporočanje neželenih dogodkov v zdravstvu.
Ključne besede: odgovornost, neželeni dogodki, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. Vzroki neželenih dogodkov pri apliciranju krvnih komponentMarina Sedlarević, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Transfuzija krvnih komponent je pogosta intervencija, ki se izvaja v bolnišničnih okoljih. Velikokrat se pojavijo neželeni dogodki v zvezi z aplikacijo teh. Namen zaključnega dela je ugotoviti vzroke neželenih dogodkov pri aplikaciji krvnih komponent.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja vzrokov neželenih dogodkov, povzročenih s strani zdravstvenih delavcev pri apliciranju krvnih komponent. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, Science Direct.
Rezultati: Identificirali smo 591 raziskav ter uporabili 7 raziskav, ki so bile vključene v končni pregled. Največ vzrokov za neželene dogodke so napake zdravstvenih delavcev, in sicer: napačno označene epruvete za kri, napačna identifikacija pacienta, odvzeta kri napačnemu pacientu zaradi ne preverjanja identitete pacienta, nepravilno ravnanje z vzorcem, nepravilni transport in segrevanje krvnih derivatov ter neustrezno merjenje vitalnih funkcij in opazovanje pacienta med in po transfuziji.
Razprava in zaključek: Za kar najvišjo varnost pacientov v bolnišničnih okoljih je treba izpostaviti vzroke za neželene dogodke, ki se lahko zgodijo zaradi aplikacije krvnih komponent. Pomembnost izpostavljanja vzrokov neželenih dogodkov je treba nameniti zdravstvenim delavcem možnost za pridobivanje več znanja o preprečevanju omenjenih dogodkov, pacientom bolj varno bolnišnično oskrbo ter ustanovi zmanjšano dodatno finančno obremenitev in slab ugled.
Ključne besede: transfuzija, neželeni dogodki, medicinska sestra, vzroki
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 499; Prenosov: 114
Celotno besedilo (826,72 KB) |
4. Vrste napak in neželenih dogodkov na urgenciVanesa Pust, 2023, diplomsko delo Opis: Urgenca je del zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni, specializirani za nudenje nujne medicinske pomoči oziroma oskrbe akutno obolelim. Kljub izkušnjam in specialnim znanjem pa preobremenjenost že zaposlenih predstavlja velik vzrok za pojavljanje napak in neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, katere so najpogostejše napake in neželeni dogodki, s katerimi se na urgenci srečuje zdravstveno osebje.
Ključne besede: napake, neželeni dogodki, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 585; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. Analiza identifikacijskih zapestnic za zagotavljanje varnosti pacientov v bolnišničnem okoljuDoroteja Golob, 2022, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Natančna identifikacija pacienta predstavlja temelj varnosti za pacienta v bolnišničnem okolju. Identifikacijske zapestnice predstavljajo sredstvo za prepoznavanje pacienta in so povezava med pacientom ter preostalim zdravstvenim sistemom. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so identifikacijske zapestnice za paciente poenotene med posameznimi oddelki znotraj bolnišnice.
Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic.
Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih.
Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje.
Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic.
Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih.
Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje.
Ključne besede: identifikacijske zapestnice, hospitalizacija, identifikacija pacienta, neželeni dogodki
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 1281; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,54 MB) |
6. Vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvoraniJure Ahej, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Učinkovita komunikacija predstavlja temelj za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave, s tem pa se zmanjšajo neželeni dogodki ter napake. Vsem zaposlenim mora biti varnost pacientov na prvem mestu, ob storjeni napaki moramo biti iskreni, priznati in napako odpraviti. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled strokovne literature, ki se je navezovala na tematiko o vplivu komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo povzemanja, komparacije ter kompilacije. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili analizo ter sintezo člankov. Izvedli smo tematsko analizo. Članke smo iskali po bazah podatkov, in sicer: SAGE journals, PubMed, Web of Science ter ScienceDirect.
Rezultati: Komunikacijske napake so v 56 % vzrok za operativne oziroma pooperativne zaplete, v 69 % primerov pride zaradi le-teh do zamenjave pacietov oziroma do napačnih postopkov. Napake v komunikaciji predvsem vplivajo na povečano obolevnost, umrljivost, odpoved operativnih posegov, podaljšano hospitalizacijo, višjo stopnjo stresa za zaposlene, učinkovitost posega se zmanjša, večje finančno breme za organizacijo in nepotrebne preiskave.
Razprava in sklep: Neustrezna komunikacija predstavlja najpogostejši dejavnik za nastanek neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Nekatere izmed posledic neustrezne komunikacije v operacijski dvorani so zamude, telesne poškodbe, nepravilno štetje inštrumentov in materiala, invalidnost, smrtnost. Komunikacijske napake imajo velik vpliv na pojavnost neželenih dogodkov.
Ključne besede: komunikacijske napake, neželeni dogodki, operacijska dvorana, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 13.08.2021; Ogledov: 1918; Prenosov: 427
Celotno besedilo (620,13 KB) |
7. Varnostna kultura kot kazalnik kakovosti zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodihKarmen Balažic, 2019, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zagotavljanje varnosti v socialno varstvenih zavodih za starejše je velik izziv in hkrati ključna komponenta socialne in zdravstvene oskrbe uporabnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ocena varnostne kulture med zaposlenimi v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji.
Raziskovalna metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 102 zaposlenih v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Uporabljen je bil standardizirani anketni vprašalnik za spremljanje varnostne kulture. Raziskava je potekala od decembra 2017 do februarja 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Uporabljeni so bili Kolmogorov-Smirnov test, Mann-Whitneyev U-test, Kruskal-Wallisov H-test, Wilcoxonov test, faktorska analiza in Spearmanov koeficient korelacije.
Rezultati: Rezultati kažejo, da je splošna ocena varnostne kulture zelo dobra, vendar je kljub temu med zaposlenimi v avstrijskih socialno varstvenih zavodih nekoliko višja kot v slovenskih socialnovarstvenih zavodih (U = 1019,00, Z = -2,056, p = 0,040). Ugotovili smo tudi, da glede na leta zaposlitve obstaja statistično značilna razlika v oceni komunikacije med zaposlenimi pri dveh trditvah od skupno enajstih. Med komponentami ocene dela in ocene kulture varnosti v socialno varstvenih zavodih obstajajo statistično značilne povezanosti, ampak je povezanost v polovici primerov negativna in v polovici primerov pozitivna.
Sklep: Spodbujanje varnostne kulture v zdravstvu je postalo eden izmed stebrov varne obravnave pacientov. Ustvarjati moramo pozitivno kulturo, ki spodbuja odprto komunikacijo in sodelovanje, sistemski pristop, usposobljene zaposlene in dober management.
Ključne besede: varnost, neželeni dogodki, komunikacija, organizacija, nadrejeni, podpora vodstva, raziskava
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1869; Prenosov: 285
Celotno besedilo (1,38 MB) |
8. Didaktični znanstveni eksperimenti zapletenih mehanizmov elektrokirurgijeAndrej Žerdin, 2018, magistrsko delo Opis: Uvod: Za operacijske medicinske sestre so varnostni mehanizmi in delovanje elektrokirurške enote težko razumljivi. V raziskavi smo predstavili didaktični pristop za prikaz teh kompleksnih mehanizmov.
Metode: Z eksperimentalno metodo smo v kontroliranem okolju izvedli poskuse, s katerimi smo nazorno opisali prevajanje visokofrekvenčnega električnega toka skozi človeško telo. Uporabljali smo električne sijalke in žarnice v katerih se je induciral tok, ki v kliničnem okolju povzroči prekinjanje tkiva in koagulacijo. Uporabljali smo realno elektrokirurško opremo Covidien Force Triad in razcepljene nevtralne elektrode.
Rezultati: Rezultati so pokazali ionizacijo plina v električni sijalki in nazorno pot električnega toka, ki pri tem teče skozi telo človeka. Na razcepljeni elektrodi smo glede na os elektrode določili smer, ki je najbolj občutljiva za varnostni sistem, kjer se nadzira površina elektrode v stiku z bolnikom. Didaktično smo prikazali vpliv induciranih visokofrekvenčnih tokov, ki inducirajo napetost, če vodnik elektrokirurškega noža ali bipolarne pincete ovijemo okrog žarnice in sijalke.
Diskusija: Za varnost bolnika je pomembno da operacijska medicinska sestra razume principe, ki lahko privedejo do neželenih dogodkov. Uporaba didaktičnega pristopa pripomore k razumevanju principov, ki so sicer težko razumljivi.
Sklep: V današnjem času še vedno nimamo urejenega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki rokujejo s kakršnimi koli elektrokirurškimi napravami. Glede na to, da je vedno več simulacijskih centrov upamo, da bodo delodajalci namenjali pozornost tudi temu. To bi pripomoglo k boljši varnosti za osebje in bolnike.
Ključne besede: elektrokirurgija, varnost bolnika, neželeni dogodki, didaktični pristop.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1371; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. |
