| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnično hrbtenico z uporabo večnivojske vodilne šablone izdelane z metodo hitre izdelave prototipov
Matjaž Merc, 2014, doktorska disertacija

Opis: Uvod. Vstavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko je povezana z zapleti zaradi nepravilne postavitve vijaka, predvsem s poškodbo in prebojem pedikla. To tveganje je mogoče delno zmanjšati z uporabo diaskopije. Natančnost vstavitve vijakov poveča navigacija, katere glavne pomanjkljivosti so visoka cena, daljši čas operativnega posega in večje tveganje za okužbo med posegom. Alternativo, ki bi lahko odpravila večino navedenih pomanjkljivosti, predstavlja metoda hitre izdelave prototipov, s katero je mogoče izdelati posamezniku prilagojene vodilne šablone, ki omogočajo optimalno postavitev vijakov. Od leta 1998 je bilo izvedenih nekaj raziskav, v katerih so z uporabo vodilnih šablon predvsem na kadavrih in tudi klinično relativno uspešno vstavljali pedikularne vijake. Najnatančnejšo vstavitev vijakov so zagotavljale šablone, ki so se kot odlitek prilegale dorzalnim delom hrbtenice in so omogočale vstavljanje le enega vijaka hkrati. Ob tem je bila za natančno namestitev šablone potrebna obsežna preparacija mehkih tkiv. Pri nas smo izvedli klinično raziskavo, v okviru katere smo izdelali šablone, ki ne zahtevajo obsežne preparacije mehkih tkiv in omogočajo hkratno vstavljanje vijakov na več nivojih. Metodo smo primerjali s prostoročno tehniko pod RTG-nadzorom. V raziskavo smo prvič vključili tudi križnično hrbtenico. Namen. Razvoj večnivojske vodilne šablone za vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnično hrbtenico, ki bo omogočala optimalno postavitev pedikularnih vijakov in bo natančnejša od prostoročne tehnike pod RTG-nadzorom. Preiskovanci in metode. V prospektivni klinični raziskavi primerov s kontrolami smo analizirali 24 preiskovancev, predvidenih za zatrditev dveh ali več vretenc na ledvenem in prvem križničnem nivoju. V vsaki skupini smo vstavili 72 vijakov. Pri 11 osebah smo uporabili 17 večnivojskih šablon. Izdelali smo jih individualno na podlagi predoperativnih CT-posnetkov s postopkom selektivnega laserskega sintranja, tako da so natančno nasedale na fasetne sklepe. Šablono so sestavljali kanali, ki so pod optimalnim kotom usmerjali pedikularni vijak natančno skozi središče pedikla. V skupino, predvideno za vstavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko pod RTG-nadzorom, smo vključili 13 oseb. Operativni poseg smo v obeh skupinah izvedli v enakih pogojih, merili smo celotni čas posega in čas trajanja efektivnega RTG-sevanja. Po operativnem posegu smo posneli CT, na podlagi katerega smo opravili meritve in statistično analizo prebojev pediklov ter teles vretenc za obe skupini. Po istem principu smo analizirali relativni odmik in odmik ter odklon vijakov od optimalnega položaja. Ocenili smo natančnost postopka izdelave in uporabe šablone. Za obe skupini smo primerjali čas trajanja efektivnega RTG-sevanja in čas celotnega operativnega posega. Rezultati. Skupna pojavnost preboja pediklov in vretenc je bila pri uporabi vodilne šablone (6/72) statistično značilno nižja (p < 0.001) kot pri kontroli (29/72). Relativni odmik (p = 0.033), sredinski odklon (p = 0.003) in trajanje efektivnega sevanja na posamezen vijak (p = 0.02) so bili značilno manjši pri skupini z uporabo šablon. Pri transverzalnem odmiku in odklonu ter sredinskem odmiku nismo izmerili statistično značilnih razlik med obema skupinama. Prav tako ni bilo značilnih razlik pri izbiri dolžine vijakov in pri trajanju operativnega posega na nivo. Za nivo S1 smo ugotovili statistično značilno razliko v skupnem številu prebojev pedikla in vretenca (šablona: 1/10, kontrola: 10/16, p = 0.014). Značilnih razlik ni bilo pri izoliranem številu prebojev pedikla, v sredinskem odmiku, transverzalnem odmiku in odklonu, relativnem odmiku ter razliki v dolžini vijakov. Pri uporabi šablone za nivo S1 smo ugotovili značilno manj sredinskega odklona (p = 0.003) in števila prebojev vretenca (p = 0.037). 19 od 72 (26 %) vijakov v celotni skupini z uporabo vodilnih šablon je bilo napačno postavljenih; za nivo S1 je bilo takih vijakov 8 od 10 (80 %). Zaključki. Upora
Ključne besede: Preboj, poškodba, prostoročna tehnika, RTG-nadzor, navigacija, odmik, odklon, selektivno lasersko sintranje
Objavljeno: 10.11.2014; Ogledov: 1725; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

22.
23.
Navidezni vodič po zgradbi
Mihael Polanec, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali razvoj mobilne aplikacije za navigiranje po prostoru, imenovane „Navidezni vodič po zgradbi“. Aplikacija je razvita za platformo Android. Omogoča določitev trenutne lokacije uporabnika v prostoru, izbiro destinacije in izračun najkrajše poti med dvema točkama. Za lažjo orientacijo uporabnika aplikacija sledi gibanju uporabnika po prostoru in preverja, ali se giba v pravo smer. Če zazna gibanje v napačno smer, ga na to najprej opozori, nato pa izračuna novo najkrajšo pot do cilja. Predstavili in opisali smo kode QR, Kalmanov filter, Dijkstrin algoritem za iskanje najkrajše poti, števec korakov, mobilni telefon in senzorje, ki so nam na voljo. Delovanje aplikacije smo preverili na objektu G2 Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Teste smo izvajali tako, da smo izbrali začetno in končno točko, preverili, kako natančno se je izračunala najkrajša pot, nato pa smo to pot obhodili. Dobljeni rezultati so pokazali, da je bila najkrajša pot izračunana natančno, manjše nenatančnosti pa smo ugotovili pri sledenju uporabniku.
Ključne besede: mobilna aplikacija, operacijski sistem Android, Kalmanov filter, Dijkstrov algoritem, koda QR, navigacija
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 589; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

24.
Uporaba vodilnih šablon, izdelanih s tehnologijo hitre izdelave prototipov pri vstavitvi pedikularnih vijakov
Matjaž Merc, Igor Drstvenšek, Matjaž Vogrin, Tomaž Brajlih, Gregor Rečnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Postavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko je povezana z znatnim odstotkom predrtja pedikla. To tveganje lahko zmanjšamo z uporabo medoperativne diaskopije ali z navigacijo, ki imata določene pomembne pomanjkljivosti. Obetaven princip, s katerim bi lahko odpravili večino težav, je metoda hitre izdelave prototipov, s katero lahko izdelamo bolniku prilagojene vodilne šablone, ki omogočajo optimalno pozicioniranje vijakov. V zadnjem desetletju je bilo izvedenih nekaj študij, v katerih so predvsem na kadavrih z uporabo šablon relativno uspešno vsadili pedikularne vijake. Pri nas smo izvedli klinično študijo in izdelali šablone, ki omogočajo hkratno vsaditev vijakov na več ravneh. V raziskavo smo prvič vključili tudi križnično hrbtenico. Metode: V prospektivno klinično raziskavo primerov s kontrolami je bilo vključenih 15 oseb. V ledveno in križnično hrbtenico smo vstavili 30 pedikularnih vijakov z uporabo vodilnih šablon, 36 vijakov pa smo vstavili prostoročno pod nadzorom RTG. Na podlagi preoperativnih CT-posnetkov smo s postopkom selektivnega laserskega sintranja izdelali vodilne šablone. V obeh skupinah smo opravili analizo predrtja pediklov glede na pooperativni izvid CT. Rezultati: Incidenca predrtja pedikla je pri uporabi vodilne šablone statistično značilno manjša kot pri kontroli. Zaključki: Uporaba večnivojskih vodilnih šablon se je izkazala kot zanesljiva metoda, ki pomembno zmanjša verjetnost za poškodbo pedikla in s tem povezane zaplete. Kljub temu ima določene pomanjkljivosti, ki so povezane z relativno dolgim časom izdelave vodilnih šablon, z napakami pri izdelavi ali s pozicioniranjem med operacijo. Zaradi omenjenih lastnosti metoda ni nadomestila prostoročne tehnike ali navigacije, vendar je pomembna alternativa v izbranih primerih.
Ključne besede: model, pedikel, vretence, navigacija, prostoročna tehnika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 582; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (219,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
ANALIZA PARAMETROV URBANEGA OKOLJA ZA OPTIMIRANJE NAVIGACIJE PRI GIBALNO OVIRANIH OSEBAH
Eva Jelovčan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Obisk šole ali trgovine je za zdravega človeka vsakodnevni opravek, kateremu ne posveča večje pozornosti. Za približno 8 % Slovencev, ki so invalidi, pa lahko nepremostljivo oviro pomeni že previsok robnik ali neprimerna vrata. V urbanem okolju je opaziti veliko arhitektonskih ovir, ki gibalno oviranim osebam predstavljajo poseg v njihovo samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih. Ovire, ki jih posameznik lahko premaga, pa se razlikujejo glede na njegovo gibalno oviranost in tehnični pripomoček, ki ga za pomoč pri gibanju uporablja. Glavni namen magistrskega dela je bil poiskati in analizirati parametre urbanega okolja, kar bi nam omogočilo optimiranje navigacije za gibalno ovirane osebe. Poleg tega je bil namen tudi preveriti samo smiselnost razvoja navigacije za gibalno ovirane osebe. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali gibalno ovirane osebe lahko uporabljajo elektronske naprave, preko katerih bi lahko uporabljali navigacijo. Cilj je bil tudi raziskati, v kolikšni meri se gibalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo po urbanem okolju in v katerih objektih v javni rabi naletijo na največ arhitektonskih ovir. Nadaljnji cilj je bil ugotoviti, katere arhitektonske ovire se v urbanem okolju pojavljajo najpogosteje in katere so v povprečju za največ gibalno oviranih neprehodne. Naš zadnji cilj je bil ugotoviti, kateri so ukrepi, ki bi gibalno oviranim najbolj pomagali pri povečanju njihove samostojnosti v urbanem okolju. S pomočjo SWOT analize smo pridobili potrebne informacije in celovito oceno o trenutnem stanju na področju dostopnosti urbanega okolja gibalno oviranim. Ugotovili smo, da nekaj literature in priročnikov o tej problematiki že obstaja in da si tudi gibalno ovirani močno želijo izboljšav. Težava pa je, da širša javnost s težavami ni seznanjena in tako spremembe potekajo počasi. Na osnovi SWOT analize smo strukturirali še TOWS matriko in razvili strategije, ki predlagajo širjenje zavedanja o tej problematiki, financiranje odstranjevanja ovir in kaznovanje za zasedanje površin, namenjenih gibalno oviranim osebam. Ugotovitve smo uporabili pri oblikovanju anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da si gibalno ovirani najbolj želijo dostopnega okolja, česar pa ne moremo doseči čez noč. Lahko pa jim pot olajšamo z navigacijo, ki so jo ocenili za smiseln ukrep. Rezultati so pokazali, da 71 % anketirancev lahko uporablja pametni telefon, zato bi bilo navigacijo smiselno oblikovati kot aplikacijo za telefon. Pri tem moramo biti posebej pozorni pri prikazovanju ovir v upravnih enotah, kino dvoranah in gledališčih, kjer vprašani naletijo na največ ovir. Med arhitektonskimi ovirami so v povprečju za največ gibalno oviranih neprehodni preozki hodniki in pločniki ter neprilagojeni toaletni prostori. Poleg navigacije bi predlagali še enostaven ukrep — izobraževanje širše javnosti o težavah premikanja gibalno oviranih po urbanem okolju. Z večjim zavedanjem bi postopoma lahko preprečili, da bi zdravi ljudje parkirali na mestih za invalide, parkirali kolesa na klančinah ter zaklepali kolesa na ograje ob klančinah. Z ozaveščanjem bi dosegli tudi večjo mero strpnosti in zmanjšanje diskriminacije, kar bi gibalno oviranim osebam veliko pomenilo in zaradi česar bi se z večjo samozavestjo sami odpravljali v urbano okolje.
Ključne besede: gibalno ovirane osebe, navigacija, urbano okolje, dostopnost, arhitektonske ovire
Objavljeno: 26.02.2016; Ogledov: 789; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

26.
RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE ZA INFORMACIJE O BANKOMATIH
Bojan Jenko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vsakodnevno se srečujemo z opravljanjem storitev na bančnih avtomatih, od dviga gotovine do nakupa mobi kartice. Če storitve opravljamo na vedno istem bančnem avtomatu, nam to postane rutina in se ne obremenjujemo z ostalimi težavami, ki lahko nastanejo, kot sta odpoved bančnega avtomata, ki ga po navadi uporabljamo, menjava okolja ipd. Začne se iskanje najbližjega bančnega avtomata, ki ustreza našim potrebam. Najbližji bančni avtomat pa ni nujno najboljša izbira, saj mogoče ne podpira želenih storitev, ki jih želimo opraviti, ali pa je bančni avtomat v lasti druge banke, pri kateri nimamo odprtega računa, kar se pokaže pri strošku, ki nam ga zaračunajo za opravljeno storitev na bančnem avtomatu. Razvili smo aplikacijo BankoMapp, ki nam omogoča glede na našo lokacijo in izbiro želene banke najti najbližje bančne avtomate. Uporabniki so bili navdušeni nad samo idejo in prepoznavo problema. Aplikacija se jim je zdela preprosta in preprosta za uporabo. Mnogi so v aplikaciji prepoznali potencial za možnost oglaševanja. Glede na njihove odzive smo nekatere stvari tudi popravili. Pri uporabi aplikacije se uporabniki ne srečujejo s težavami, ampak hitro pridejo do pričakovanega rezultata.
Ključne besede: bančni avtomat, android, SQL, Java, navigacija
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 544; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

27.
VEČKANALNI SIMULATOR SIGNALOV GLOBALNEGA NAVIGACIJSKEGA SATELITSKEGA SISTEMA
Aleš Hotko, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil zasnova in izvedba večkanalnega simulatorja signalov globalnega navigacijskega satelitskega sistema. Simulator je narejen kot aplikacija, ki teče na osebnem računalniku v operacijskem sistemu Microsoft Windows. Aplikacija v realnem času simulira vse potrebne signale in jih preko programsko definiranega radia pošilja v eter. Omogoča simulacijo različnih scenarijev, ki jih v normalnih laboratorijskih pogojih ne dosežemo. Scenariji vključujejo simulacijo statične točke kjerkoli na Zemlji, gibanje po vnaprej definirani poti in gibanje vesoljskega objekta v nizki zemeljski orbiti do nadmorske višine 1000 kilometrov.
Ključne besede: simulator, globalni navigacijski satelitski sistem, programsko definiran radio, navigacija
Objavljeno: 06.05.2016; Ogledov: 622; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

28.
VODENJE ROBOTA PO LABIRINTU S POPLAVNIM ALGORITMOM
Tim Šmit, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri celotni izdelavi mobilnega robota, ki je zmožen samostojno navigirati po vnaprej znanem labirintu in priti z začetne koordinate na končno po najkrajši poti, je potrebno znanje mehanike, elektronike ter programiranja in uporabe sodobnih programskih orodij. Diplomsko delo zajema delo z vseh teh področij, razumevanje katerih je potrebno za uspešno izvedbo avtonomnega mobilnega robota. Predstavljeno je testiranje oz. zasnova programa, zasnova vezja, izdelava mehanskega dela robota ter programiranje PIC-mikrokrmilnika. Uporabljen je poplavni algoritem, za katerega ugotavljamo, da je za enostavno iskanje najkrajše poti v preprostem labirintu tudi dovolj dober.
Ključne besede: mobilni robot, poplavni algoritem, navigacija robota, izdelava mobilnega robota
Objavljeno: 18.07.2016; Ogledov: 1026; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

29.
AVTOMATIZACIJA PLOVIL - PORAZDELJENI SISTEMI
Peter Vinceković, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je nastala na podlagi večletnih delovnih izkušenj z avtomatizacijo plovil. V njej obravnavam porabo, proizvodnjo in nadzor energije in akumulatorjev na plovilih. Sledi prikaz naprav za navigacijo, komunikacijo in varnost, povezanih v omrežje, potrebnih za vizualizacijo in krmiljenje avtopilota. V nadaljevanju na kratko opišem načine avtomatizacije, ki smo jih vgrajevali v plovila Shipman (59 - 80 čevljev), ter predstavim proizvajalce in ponudnike opreme za avtomatizacijo plovil in njihov proizvodni asortiment, vključno s komunikacijskim omrežjem NMEA2000. Nato podrobno obdelam avtomatizacijo in vgrajevanje elementov porazdeljenega električnega sistema na plovilu Shipman 72#9 Moksha z uporabo komponent Mastervolt. V zaključku opišem vpliv avtomatizacije na uporabnike, stroške, servis in trend razvoja.
Ključne besede: avtomatizacija plovil, energija na plovilu, navigacija, omrežje, NMEA2000, porazdeljeni sistemi
Objavljeno: 14.07.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (5,63 MB)

30.
KARTIRANJE PROSTORA Z UPORABO ALGORITMA SLAM IN AVTONOMNA NAVIGACIJA MOBILNEGA ROBOTA V PROSTORU
Jakob Šafarič, 2016, diplomsko delo

Opis: V tem delu je predstavljen problem hkratne lokalizacije in kartiranja prostora, ki je pogost problem pri gibanji avtonomnih mobilnih robotov. Rešiti ga je potrebno vsakič ko želimo narediti avtonomnega mobilnega robota, ki bo operiral v neznanem prostoru, brez uporabe zunanje lokalizacije. Zaradi tega mora robot iz podatkov svojih senzorjev hkrati določiti trenutno lokacijo in risati zemljevid za potrebe kasnejše avtonomne navigacije. Izvedli smo eno izmed preprostejših rešitev z uporabo Razširjenega Kalmanovega filtra. Ta metoda je dovolj točna za kartiranje manjših prostorov, za večje prostore pa je potrebno uporabiti bolj točno metodo.
Ključne besede: mobilni robot, SLAM, Razširjen Kalmanov filter, avtonomna navigacija
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 722; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici