| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dojenja na čustveno povezanost matere in dojenčka
Lara Škrofič, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Dojenje je naravni način hranjenja dojenčka z materinim mlekom. Je edinstvena priložnost za vzpostavitev posebne čustvene vezi med materjo in dojenčkom. Ima pozitiven vpliv tako na fizično kot duševno zdravje obeh. S pregledom literature smo raziskali, ali dojenje res doprinese veliko dobrega v sam odnos matere in dojenčka. Metode: Izvedli smo pregled literature s področja vpliva dojenja na čustveno povezanost matere in dojenčka. Literaturo smo pridobili z iskalnim nizom ter vključitvenimi, izključitvenimi kriteriji in limiti v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, PubMed in SAGE. Uporabljali smo le literaturo z odprtim dostopom do polnega besedila. Pri poteku iskanja, pregleda in izbora relevantne literature smo upoštevali smernice PRISMA. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 študij. Glavna ugotovitev je bila, da težave pri dojenju negativno vplivajo na psihično počutje matere. Glavno vlogo podpornika pri soočanju s težavami pri dojenju imajo oče, družina in tudi zdravstveni delavci, ki znajo motivirati in nuditi strokovne nasvete. Razprava in sklep: Doječe matere kažejo večjo navezanost na dojenčka kot matere, ki ne dojijo. Interakcija mati-dojenček je oslabljena, kadar je pri materi prisotno splošno slabo psihično počutje ali če mati sploh ne doji. Dojenje je temelj za vzpostavitev varne, tople in ljubeče čustvene vezi med materjo in otrokom.
Ključne besede: dojenje, čustvena navezanost, otrok
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (915,25 KB)

2.
Povezanost med navezanostjo predšolskega otroka na mamo in njenim vzgojnim slogom
Doroteja Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali otrokovo navezanost na mamo glede na uporabo maminega vzgojnega sloga. V teoretičnem delu smo najprej opredelili navezanost in kako se navezanost razvija skozi leta otrokovega razvoja. V to so vključeni tudi slogi navezanosti, ki se med otroki največkrat pojavljajo, in navezanost na mamo. Glede na zastavljen problem diplomskega dela smo v teoretičnem delu opredelili tudi vzgojo. Osredotočili smo se predvsem na to, kaj je vzgoja in kaj so njeni cilji. Opredelili smo najbolj pogoste vzgojne sloge, ki jih starši uporabljajo. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali vsi otroci razvijejo enak slog navezanost na svojo mamo, čeprav mame v svojem vzgajanju uporabljajo različne sloge, in ali se uporaba vzgojnih slogov povezuje z izobrazbo in starostjo mam. Pri zbiranju podatkov smo si pomagali s spletnim vprašalnikom, ki je vseboval zaprta in odprta vprašanja. Rezultati so pokazali, da so otroci na mame varno navezani v primerih uporabe avtoritativnega in nevključenega vzgojnega sloga, medtem ko pa otroci mam, ki uporabljajo permisivni vzgojni slog, razvijejo upirajočo navezanost. Prav tako pa so rezultati pokazali, da starost in izobrazba mam ni povezana z uporabo vzgojnega sloga.
Ključne besede: Predšolski otrok, mama, vzgoja, vzgojni slog, navezanost na mamo.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Otrokova ločitev od staršev pri vsakodnevnem prihodu v vrtec : diplomsko delo
Nika Jerebic, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo razvoj otroka od njegovega rojstva dalje in razvijanje navezanosti. Teorijo navezanosti je razvil John Bowlby, ki velja za enega največjih raziskovalcev teorije navezanosti. Ta opredeljuje odnos med otrokom in njegovo mamo. V diplomskem delu je poudarek na navezanosti ter otrokovem razvoju, ki je povezan z ločitvijo ob prihodu v vrtec ter predajo otroka v oddelek. Kateri slog navezanosti oblikuje otrok do staršev, je odvisno od samih staršev, vzgoje in okolja, v katerem živi in odrašča. Zato se glede na vse dejavnike razvije več slogov navezanosti, ki so pomembni in otroka zaznamujejo za vse življenje. Navezanost se oblikuje glede na odnos staršev do otroka. Zelo je pomembno, kako in na kakšen način se starši odzivajo na otrokove potrebe, ko jih slednji potrebuje. Pri razvoju navezanosti je zelo pomembno čustveno stanje staršev in kako ta čustva delijo z otrokom ter zadovoljujejo njegove potrebe. V zgodnjem otrokovem življenju imata največji pomen oče in mama. Oba sta primarna objekta socializacije in predstavljata povezavo z zunanjim svetom. Čeprav je primarni objekt navezanosti mama, se lahko otrok naveže na očeta in na druge ljudi v svojem življenju oz. v svoji okolici, ki mu nudijo varnost in oporo. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan razvoj otroka, pri čemer smo podrobneje opredelili spoznavni, čustveni in socialni razvoj. Opredelili smo pojem navezanosti ter se poglobili v teorijo navezanosti, razvoj navezanosti, pomen navezanosti ter opisali različne sloge navezanosti. Pojasnili smo tudi razliko med otrokovo navezanostjo na mamo in na očeta. Empirični del diplomskega dela smo razdelili na dva dela, in sicer na anketiranje vzgojiteljic in opazovanje otrok. Anketiranje in opazovanje je potekalo v treh različnih vrtcih: Vrtec Beltinci – enota Bibe, Vrtec Murska Sobota – enota Srnice in Vrtci občine Moravske Toplice. V vseh vrtcih smo anketirali 27 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic ter skupaj opazovali 219 otrok. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili vzgojiteljicam, smo ugotavljali, kako vpliva ločitev od staršev ob predaji otroka v vrtčevski oddelek na večino otrok, na kakšen način se starši poslavljajo od otroka ob predaji v oddelek, kako dolgo se starši zadržujejo pri vhodu v igralnico, kako dolgo traja, da se otrok pomiri, če se burno odzove na odhod staršev, ter kako vzgojiteljice preusmerijo pozornost tistih otrok, ki se na ločitev od staršev odzovejo burno. S pomočjo tabele za opazovanje otrok smo opazovali prehod iz garderobe v oddelek in ločitev od staršev. V tabeli smo si zastavili različne kriterije, ki smo jih označevali, medtem ko smo opazovali vedenje otroka med samo predajo. Kriteriji so bili naslednji: ločitev od staršev z upiranjem ali brez upiranja, otrok joka ali ne joka, s posredovanjem vzgojiteljice ali brez posredovanja vzgojiteljice. Vse pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo SPSS. Ugotovili smo, da predaja otroka iz garderobe v igralnico večinoma poteka mirno in hitro ter da je večina otrok zadovoljna in ne prihaja do izražanja močnih čustev in upiranja.
Ključne besede: predšolsko obdobje, razvoj otroka, navezanost, slogi navezanosti, otrokova navezanost na očeta in mamo
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 452; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Navezanost na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Tadeja Bašl, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana navezanost otrok na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju. Teorijo navezanosti je v psihoanalizo uvedel John Bowbly (1984) ter predstavlja osnovo odnosa med otrokom in njegovim primarnim skrbnikom (mamo). Bowbly poudarja, da je skrb mame v prvih letih otrokovega življenja izjemno pomembna. V diplomskem delu je poudarek na osnovni teoriji navezanosti, ki se jo povezuje s pojavom namišljenih prijateljev v predšolskem obdobju. Namišljeni prijatelji so značilni za skoraj vse tri ali štiri leta stare malčke. Njihov pojav kaže na to, da se otrokova domišljija v tem obdobju najbolj razvija. V otrokovem življenju imajo pomembno vlogo, po čustveni plati predstavljajo varen način preizkušanja, kdo bi radi bili, njihov pojav pa je lahko tudi izraz otrokove potrebe po zasebnosti. Namišljeni prijatelji so pravzaprav zmožni pravih čudežev (Brazelton, 1999). V preteklosti je bila večina raziskovalcev razmeroma skeptična do vloge namišljenega prijatelja in so celo izražali skrb, da so otroci, ki se igrajo z njimi, rizični za razvoj psihopatoloških simptomov (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001). Danes pa številni strokovnjaki menijo, da namišljeni prijatelji pravzaprav nimajo negativnega vpliva na otrokov razvoj. Piaget (1962, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) je med prvimi poudaril prilagoditveno funkcijo namišljenih prijateljev v otrokovi igri, njegove teze pa so kasneje podprle še številne empirične študije. Ker smo prav odrasli tisti, ki se odločimo, kako bomo namišljene prijatelje sprejeli in se nanje odzivali, je raziskava namenjena ugotavljanju odnosa strokovnih delavcev – vzgojiteljic predšolskih otrok do namišljenih prijateljev. Iz analize raziskave je razvidno, da je izbrani vzorec anketiranih vzgojiteljic namišljene prijatelje opazil zelo redko, o njih se prav tako ne pogovarjajo veliko, vendar smo bili kljub temu zelo pozitivno presenečeni in veseli, ko smo ugotovili, da nimajo negativnega mnenja ali odklonilnega odnosa do njih.
Ključne besede: predšolsko obdobje, navezanost, domišljija, simbolna igra, namišljeni prijatelji.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 679; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

5.
Uporaba ljubkovalne igrače pri počitku v vrtcu : diplomsko delo
Lina Gornik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo in pomen ljubkovalne igrače v vrtcu pri počitku. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako ljubkovalne igrače vplivajo na otroke pri počitku v vrtcu, kdaj otroci po njih posegajo, kako na njih vplivajo in ali se pojavljajo razlike v uporabi le-teh glede na spol in starost otrok. V teoretičnem delu smo opredelili navezanost kot močno vez, ki se vzpostavi med otrokom in njegovimi starši in poteka v štirih fazah. Opisali smo, kakšen pomen imajo za otroke ljubkovalne igrače, ki največkrat nastopijo kot prehodni objekt, ki je otrokom v pomoč in tolažbo, kadar se znajdejo v novih ali stresnih situacijah. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom, ki je razdeljen na dva dela, zbirali odgovore vzgojiteljev iz vrtcev. V prvem delu anketnega vprašalnika nas je zanimalo, kako pomembne se zdijo ljubkovalne igrače vzgojiteljem, ali jih otroci pogosto prinašajo v vrtec in uporabljajo pri počitku in ali jim ljubkovalna igrača pomaga pri počitku. Drugi del anketnega vprašalnika vsebuje ocenjevalno lestvico, ki vsebuje postavke, ki se nanašajo na vzorce navezanosti: varnost, upiranje in izogibanje. Z ocenjevalno lestvico smo ugotavljali, ali otroci izražajo do ljubkovalne igrače enake vzorce navezanosti, kot jih poznamo iz literature. Ugotovili smo, da pogostost uporabe ljubkovalne igrače pri počitku ni povezana s spolom otrok in da ljubkovalne igrače otrokom pomagajo k občutju varnosti in umiritvi pri počitku v vrtcu.
Ključne besede: ljubkovalne igrače, predšolski otroci, počitek, navezanost, prehodni objekt
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 493; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1022,82 KB)

6.
Otroška risba in navezanost na učiteljico pri otrocih z motnjo avtističnega spektra
Špela Pernat, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava povezavo med elementi v otroški risbi in navezanostjo otrok z motnjo avtističnega spektra na učiteljico. Teoretični del je osredotočen na značilnosti motnje avtističnega spektra, pomen in sloge navezanosti ter na razvoj otroške risbe. V raziskavi je sodelovalo 120 otrok, več kot polovica z motnjo avtističnega spektra, in njihove učiteljice. Na podlagi ocenjevalne lestvice navezanosti smo ugotovili slog navezanosti posameznega učenca na učiteljico in potem ta rezultat primerjali z merili za ocenjevanje risbe z naslovom Jaz in moja učiteljica. Merila za ocenjevanje risbe smo določili na podlagi elementov, ki so se izkazali kot dobri pokazatelji sloga navezanosti v drugih raziskavah, in elementov, ki so se najpogosteje pojavljali v risbah iz našega vzorca. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo otroci z motnjo avtističnega spektra v primerjavi z nevrotipičnimi vrstniki zakasneli razvoj otroške risbe in da manj pogosto izražajo varen slog navezanosti na učiteljico. Rezultati so podprli predpostavko, da večina otrok izraža varen slog navezanosti na učiteljico in pokazali povezavo med elementi v risbah in navezanostjo.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra, navezanost, otroška risba, slogi navezanosti, navezanost na učiteljico
Objavljeno v DKUM: 21.02.2022; Ogledov: 1430; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

7.
Uporaba tolažilnih predmetov v vrtcu : diplomsko delo
Vanja Kiselak, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba tolažilnih predmetov v vrtcu je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej nekaj besed namenjenih temu, kako otroka pripraviti in mu olajšati prvi vstop v vrtec. Nato je predstavljen prikriti kurikulum, ki je pomemben del otrokovega vsakdanjega preživljanja časa v vrtcu. Pri otrocih pa je zelo pomembna navezanosti, ki jo razvijejo do oseb, predmetov in ljubkovalnih igrač. Te ljubkovalne igrače in predmeti otrokom predstavljajo neko varnost in uteho. Prešli smo na vpliv navezanosti pri čustvenem in socialnem razvoju. Na koncu spregovorimo še o higieni teh igrač, kako je potrebno vzdrževati čistočo in kakšne bolezni in okužbe se lahko pojavijo, če ne upoštevamo higiene. V empiričnem delu smo s pomočjo tabel prikazali odgovore, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je zajemal vprašanja, ki so se nanašala na ljubkovalne predmete. Vse anketirane osebe so bile ali vzgojiteljice ali pomočnice vzgojiteljic. Pod vsako tabelo smo zapisali interpretacije posameznih rezultatov.
Ključne besede: tolažilni predmeti, vrtec, navezanost, higiena
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1207; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

8.
Navezanost predšolskih otrok na risane junake : diplomska naloga
Špela Kolarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava navezanost predšolskih otrok na risane junake. Pojem navezanosti je v splošnem predstavljen kot močna vez med otrokom in njegovimi starši, ki poteka v štirih različnih fazah. Te kažejo, kako so otroci pri določeni starosti na osebo navezani in kakšne znake kažejo, kadar se od nje ločijo. Naloga se osredotoča na risanke in risane junake ter na njihovo povezavo z navezanostjo. Osrednja tema raziskave je bila, kako so predšolski otroci navezani na risane junake in kako ti nanje vplivajo. Iz analize je razvidno, da so otroci od 2. do 6. leta najbolj navezani na tiste risane junake, ki nastopajo v oddajah, ki se trenutno predvajajo po televiziji. Razlik v spolu ni bilo, saj se gledanost obravnavanih risank ni ločevala glede na spol. Risani junaki otrokom predstavljajo namišljene prijatelje, s katerimi se pogovarjajo, jim zaupajo svoje skrivnosti in se ob njih tudi potolažijo, in pri otroku spodbudijo različna čustva. Risane junake velikokrat posnemajo, zato je pomembno, da starši izberejo risanke, ki jih spodbujajo k ustreznemu obnašanju in prispevajo k njihovemu razvoju.
Ključne besede: navezanost, risanke, risani junaki, predšolski otroci, starši
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 960; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (821,78 KB)

9.
Zaznava in prepričanja staršev o uporabi mobilnega telefona pri njihovih predšolskih otrocih
Klavdija Kovač, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene prednosti in slabosti uporabe mobilnega telefona pri predšolskih otrocih, starih od 2 do 5 let. Raziskovali smo, v kolikšni meri starši zaznavajo doživljanje abstinenčnega odziva na odvzem mobilnega telefona in spremembe vedenja ob uporabi mobilnega telefona pri njihovih predšolskih otrocih ter vpliv uporabe mobilnega telefona na socialni razvoj. V teoretičnem delu predstavljamo, kaj je mobilni telefon, njegove začetke ter zmogljivosti, prednosti in slabosti njegove uporabe ter smo se še posebno posvetili navezanosti na predmete in nekemični zasvojenosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo z uporabo kvantitativne metode raziskovanja ugotavljali, ali starši pri otroku, ko mu odvzamejo mobilni telefon, opažajo abstinenčno krizo, ali zaznavajo spremembe na področju govornega razvoja zaradi uporabe mobilnega telefona in njihovo prepričanje, da sta vedenje in socialni odnosi njihovih predšolskih otrok pogojena z uporabo mobilnega telefona. Na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok, starih od 2 do 5 let (n = 118), smo ugotovili, da četrtina anketirancev opaža, da se njihov otrok odzove z nemirom, ko mu odvzamejo mobilni telefon, medtem ko se večina otrok še vedno zamoti z drugim delom. Starši na področju govora zaradi vpliva uporabe mobilnega telefona ne zaznavajo bistvenih sprememb, prav tako ne zaznavajo sprememb pri razumevanju in učenju tujega jezika. Prepričani so, da uporaba mobilnega telefona ne vpliva na vedenje njihovih predšolskih otrok. Prav tako menijo, da uporaba mobilnega telefona ne vpliva na socialne odnose njihovih predšolskih otrok, saj otroci nimajo ne manj in ne več stikov z vrstniki.
Ključne besede: mobilni telefon, navezanost, nekemična odvisnost, predšolski otrok, vzgoja, zasvojenost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 918; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Stiki starih staršev z vrtcem, ki ga obiskujejo njihovi vnuki in vnukinje
Tjaša Nagode, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavani stiki starih staršev z vrtcem, ki ga obiskuje njihov vnuki. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je pozornost namenjena proučevanju tega, kdo so stari starši in kakšno vlogo imajo v vnukovem življenju. Predstavljeni so tipi starih staršev in slogi njihovega delovanja. Poleg tega je preverjeno, kakšne pravice imajo stari starši z zakonodajnega vidika. Opisan je pojem navezanosti in kakšna je navezanost starih staršev in vnukov. V delu je predstavljen pomen vrtca kot ustanove in na kakšne načine lahko družina sodeluje z njim. Empirični del raziskave zajema predstavitev rezultatov anketiranja starih staršev. Z anketiranjem se je ugotavljalo, ali obstajajo razlike med starimi starši pri sodelovanju z vrtcem. Vzorec so sestavljali stari starši, ki so imeli svojega vnuka vključenega v eno izmed enot Vrtca Slovenske Konjice. V raziskavi je sodelovalo 109 starih staršev. Proučevale so se razlike v stikih z vrtcem glede na spol, starost, izobrazbo in bližino bivanja starih staršev. Ugotovljeno je bilo, da neodvisne spremenljivke niso povezane s stiki starih staršev z vrtcem.
Ključne besede: stari starši, navezanost, vloga starih staršev, vrtec, sodelovanje z vrtcem
Objavljeno v DKUM: 03.02.2020; Ogledov: 1344; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 20.44 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici