| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava obsega napada kostanjevega listnega zavrtača (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) med vrstama divjega kostanja (Aesculus hippocastaneum in Aesculus x carnea) v osrednji Sloveniji.
Romanca Špes, 2010, magistrsko delo

Opis: V poizkusu smo opazovali razvojni krog škodljivca kostanjevega zavrtača (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) na navadnem divjem kostanju (Aesculus hippocastaneum) v primerjavi z razvojnim krogom na mesnatem divjem kostanju (Aesculus x carnea). Poskus je bil zasnovan na osnovi prehranske preference škodljivca in nadzorovan v insektariju na prostem, z naključno razmestitvijo vrst, v petih ponovitvah. Poizkus je potekal na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje od 2. 11. 2008 do 5. 8. 2009. V poizkusu smo merili in beležili premer pege v mm, število izvrtin na list in velikost ličinke v mm. Rezultati meritev kažejo, da so navedene spremenljivke odvisne od vrste divjega kostanja v vseh petih ponovitvah. Z raziskavo smo ugotovili, da traja celotni razvoj kostanjevega listnega zavrtača na navadnem divjem kostanju 8 tednov, v listju mesnatega divjega kostanja pa od 8 do 10 tednov. Izvrtine, ki jih kostanjev listni zavrtač povzroča na listju navadnega divjega kostanja, so v povprečju večje od izvrtin, ki se pojavijo pri napadu zavrtača na listju mesnatega divjega kostanja. Enako velja tudi za ličinke, ki so pri hranjenju z listjem navadnega divjega kostanja večje kot pri hranjenju z listjem mesnatega divjega kostanja. V raziskavi smo potrdili prisotnost dveh generacij škodljivca. Zaradi propada rastlin v začetku avgusta lahko le predvidevamo, da lahko škodljivec razvije tudi tretjo generacijo v klimatskih pogojih osrednje Slovenije. S pomanjkanjem hrane in življenjskega prostora na listih navadnega divjega kostanja se veča intenziteta napada na listih mesnatega divjega kostanja. S poizkusom smo ugotovili, da glavnina ličink na mesnatem divjem kostanju propade, preden se zabubijo, in lahko zaključimo, da je hibrid odporen na kostanjev listni zavrtač in bi bil zato primerna zamenjava za navadni divji kostanj pri urbanističnem in krajinskem načrtovanju.
Ključne besede: kostanjev listni zavrtač / navadni divji kostanj / mesnati divji kostanj / razvoj
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 2405; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (731,54 KB)

2.
3.
Ekstrakcija lubja kostanja s subkritično vodo
Andreja Turk, 2018, diplomsko delo

Opis: Biomasa predstavlja naravni vir vrednih komponent. Lubje kostanja vsebuje visoke vsebnosti taninov in različne fenolne spojine, ki se uporabljajo v medicini ter farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji. Namen diplomskega dela je bil separirati vredne spojine iz lubja kostanja s subkritično vodo in optimizirati proces z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Optimizirali smo tri ključne spremenljivke, in sicer temperaturo, čas in razmerje topilo/material, ter spremljali njihov vpliv na ekstrakcijski izkoristek in vsebnost vrednih komponent v lubju, kot so totalni fenoli, totalni tanini in antioksidativna aktivnost. V lubju smo dokazali prisotnost elagne in galne kisline, elagotaninov (veskalagin, kastalagin, 1-o-galoj kastalagin), sladkorjev (maltoza, glukoza, fruktoza in arabinoza) ter njihovih derivatov (5-HMF, furfural in levulinska kislina). Zadnji korak v diplomskem delu je bil določitev optimalnih pogojev, s katerimi bi dosegli najvišjo vsebnost elagne kisline ter zadovoljive vsebnosti totalnih fenolov in totalnih taninov.
Ključne besede: subkritična voda, navadni kostanj, fenolne spojine, tanini, optimizacija procesa, Box-Behnkenova metoda
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 303; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici