| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SALICILNE KISLINE NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. Karst] PRI NAPADU OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA (Ips typographus L.)
Metka Visočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je med podlubniki eden najpomembnejših škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst] v Evropi. Dovzetnost dreves za škodljivce je v veliki meri odvisna od sistemsko pridobljene odpornosti (SAR). Ta izzove kvalitativne in kvantitativne spremembe v kemični sestavi gostitelja in predstavlja trajnejši način obrambe. Vodilna signalna molekula, ki izzove sistemsko pridobljeno odpornost (SAR) je salicilna kislina (SK), saj je preko različnih mehanizmov, sposobna inducirati izražanje genov za obrambo rastline. V predstavljenem poskusu smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM SK in jo kasneje izpostavili podlubnikom. To smo storili z namenom, da bi preučili spremembe vsebnosti skupnih fenolov v sekundarnem floemu navadne smreke pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja. SK je ublažila inicialni odziv skupnih fenolov na napad podlubnikov. Nadalje, tretiranje s SK, je zakasnilo degradacijo skupnih fenolov oz. privedlo do aklimatizacije obrambnega odgovora skupnih fenolov. Ugotovili smo, da obrambni odgovor skupnih fenolov na napad podlubnikov ustreza splošnemu ekofiziološkemu konceptu.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni fenoli, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.)
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 2145; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
MERJENJE KSILEMSKEGA TOKA PRI NAVADNI SMREKI OB NAPADU PODLUBNIKOV
Janez Gorenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjem desetletju so visoke temperature in z njimi povezane suše, orkanski vetrovi ter snegolom znatno vplivali na izjemno povečanje populacij podlubnikov. Navadna smreka (Picea abies L. Karst.) je zaradi neprilagojenosti nižinskim rastiščem, podlubnikom še posebej izpostavljena. To se kaže v dejstvu, da v Sloveniji sanitarna sečnja smreke zaradi podlubnikov predstavlja do 50% celotne sečnje. Obstoječi načini zatiranja so precej radikalni in odpirajo vprašanja o rentabilnosti, ekološki vzdržnosti ter učinkovitosti ukrepov. Namen diplomskega dela je bil dimenzionirati in sestaviti avtonomno merilno postajo ekofizioloških parametrov. Od konca meseca maja do konca avgusta smo v terenskem poskusu znotraj napadenega smrekovega sestoja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra (GKY 547933, GKX 151650) merili naslednje parametre: potencialno evapotranspiracijo, relativno vlažnost, temperaturo zraka, zemlje, količine padavin in hitrosti ksilemskega toka v deblu smrek. Metodološko in analitično so nas zanimali spremenjeni vzorci ksilemskih tokov od začetnega napada do optimalne naselitve podlubnikov. Ena izmed smrek je bila napadena v času maksimalnega naleta prve generacije podlubnikov, ostale so bile napadene sredi julija, v času druge maksimalne aktivnosti. V juniju smo pri zdravih smrekah določili tipični diurnalni potek ksilemskega toka, z najvišjo hitrostjo v opoldanskem času in najnižjo v nočnih urah. Inicialni napad je abruptno spremenil dinamiko ksilemskega toka, diurnalni ritem se je časovno zamaknil in v meritvah smo zaznali kavitacije. Bistveno nižje hitrosti so posledica izgube regulirane transpiracije, tako pri lubadarkah gonilno silo v aksialnem transportu vode prevzame koreninski tlak.
Ključne besede: Navadna smreka, Picea abies, napad podlubnikov, ksilemski tok, senzor toplotnega odvoda
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2155; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

3.
Lokalni odziv skupnih proteinov v lubju navadne smreke na tretiranje s salicilno kislino in napad podlubnikov
Robi Gjergjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je najpomembnejši škodljivec navadne smreke v Evropi. Na leto se zaradi napada podlubnikov v Sloveniji v povprečju poseka 350000 m3 lesa. Njegovo aktivnost smo spremljali skozi celotno vegetacijsko dobo leta 2008 in določili dva maksimalna naleta konec maja in konec julija, kar sovpada z visokimi temperaturami in sušnim obdobjem. V drugem sklopu poskusa smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM salicilno kislino, ki je kot signalna molekula sposobna inicirati gene za sintezo obrambnih proteinov. Preučili smo vpliv tretiranja s salicilno kislino na vsebnost skupnih proteinov v sekundarnem floemu navadne smreke od inicialnega napada do uspešne naselitve podlubnikov. Pri prvem vzorčenju (13. 4. 2007) smo pri tretiranih drevesih izmerili nižjo vsebnost skupnih proteinov v primerjavi z netretiranimi kontrolnimi drevesi, medtem ko smo sredi maja določili 97,5 % porast proteinov v lubju tretiranih kontrolnih dreves v primerjavi z netretiranimi drevesi. Pri tretjem vzorčenju (15. 6. 2007) smo določili kvantitativne razlike v obrambnem odzivu skupnih proteinov zmerno napadenih dreves in močno napadenih dreves. V močno napadenih drevesih je vsebnost skupnih proteinov padla, vendar so bile višje vrednosti pri tretiranih, močno napadenih drevesih v primerjavi z netretiranimi. Pri zmerno napadenih drevesih smo zaznali akumulacijo skupnih proteinov v lubju. Najvišjo vsebnost skupnih proteinov smo izmerili pri tretiranih, zmerno napadenih, drevesih, kar nakazuje, da je tretiranje s salicilno kislino vzpodbudilo uspešen obrambni odziv dreves in zavrlo naselitev podlubnikov.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni proteini, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), aktivnost podlubnikov
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1733; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (799,22 KB)

4.
IZOLACIJA α- IN β- PINENA IZ RASTLINSKIH MATERIALOV
Simona Lekše, 2011, diplomsko delo

Opis: Materiali rastlinskega izvora, med njimi tudi navadna smreka (Picea abies), vsebujejo substance, ki nastajajo v presnovi med razvojem rastline in se kopičijo v različnih delih rastlin. Prav tako te zdravilne rastline vsebujejo spojine, ki imajo številne specifične farmakološke in tehnološke vrednote. V diplomski nalogi smo raziskali različne postopke izolacije hlapnih aromatskih substanc (α- in β- pinena) iz lubja, žagovine in iglic navadne smreke. Izolacija monoterpenov je potekala s postopkom konvencionalne operacije vodne destilacije s Clevenger aparatom ter ekstrakcijskim postopkom visokotlačne ekstrakcije s superkritičnim ogljikovim dioksidom v laboratorijskem in pilotnem merilu. Visokotlačnim ekstrakcijam smo z dinamično metodo, določili optimalne obratovalne pogoje ter vse ekstrakte kvantitativno analizirali s plinsko kromatografijo v povezavi z masno selektivnim detektorjem. Po analizi ekstraktov smo materiale ekstrahirali pri optimalnih obratovalnih pogojih na visokotlačni napravi UHDE v pilotnem merilu.
Ključne besede: terpeni, eterična olja, pinen, navadna smreka, visokotlačne ekstrakcije, konvencionalne ekstrakcije
Objavljeno: 07.10.2011; Ogledov: 2008; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

5.
DINAMIKA VSEBNOSTI ANTIOKSIDANTOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. KARST.] PO OKUŽBI Z GLIVO MODRIVKO [Ceratocystis polonica (SIEM.) C. MOREAU]
Mateja Felicijan, 2014, magistrsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) in z njim povezana patogena gliva modrivka Ceratocystis polonica (SIEM.) C. MOREAU sta eden izmed najbolj nevarnih škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. KARST.]. Obrambni sistem lubja smreke zajema tri obrambne mehanizme (konstitutivno, inducirano in sistemsko pridobljeno obrambo) z različnimi obrambnimi strategijami. V sklopu magistrskega dela nas je zanimala dinamika vsebnosti posameznih fenolov, tiolov in askorbata v lubju navadne smreke pri okužbi s patogeno glivo v petmesečnem obdobju med 18. aprilom in 9. septembrom 2011. Začetni odziv na okužbo z glivo C. polonica je spremljal hiter porast večine antioksidantov. Tri dni po okužbi sta se močno povečali koncentraciji izorapontina in taksifolina, vsebnost katehina pa je padla. Kasneje so se koncentracije skupnih fenolov in katehina v floemu okuženih dreves do septembra postopoma povečevale. Nad nivojem kontrole so skozi petmesečno obdobje raziskave ostale tudi koncentracije taksifolina, ki so signifikantno odstopale v aprilu in juniju. Nekoliko višje koncentracije astringina v aprilu in maju so se kot odgovor na okužbo v kasnejših vzorčnih terminih znižale. Podobno se je tudi raven izorapontina v aprilu močno dvignila, nato pa se od junija dalje spustila pod raven kontrole. Za inicialni odziv askorbatno-glutationskega sistema na okužbo s patogeno glivo smo zabeležili značilno visoko raven glutation disulfida, ki ga spremlja nekoliko povišana raven skupnega askorbata in povečana aktivnost glutation reduktaze. Tri tedne kasneje smo v okuženih vzorcih zabeležili močno kopičenje tiolov, medtem ko so koncentracije skupnega askorbata signifikantno padle, redoks stanje askorbata pa se je preusmerilo k bolj oksidiranim vrednostim. Do sredine julija smo v okuženih drevesih izmerili tudi postopno povečevanje koncentracij skupnega glutationa, ki ga spremlja povečana aktivnost glutation reduktaze in obnovljeno redoks stanje glutationa. V septembru je askorbatno-glutationski sistem znotraj lubja okuženih dreves ponovno dosegel ravnovesje. Časovne spremembe koncentracij fenolnih snovi odražajo povečano obremenitev askorbatno-glutationskega sistema, ki je potreben za odstranjevanje v obrambi nastalih fenoksi radikalov. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da je antioksidativni odziv lubja zaznamovan z nihanji v koncentracijah posameznih obrambnih molekul in določenimi časovnimi spremembami, na podlagi česar predpostavljamo, da je askorbatno-glutationski cikel ključni del obrambe lubja in je posredno vpleten tudi v metabolizem fenolov.
Ključne besede: navadna smreka Picea abies (L.)H.KARST., gliva modrivka Ceratocystis polonica (SIEM.) C. MOREAU, antioksidanti, fenoli, askorbatno-glutationski sistem
Objavljeno: 01.09.2014; Ogledov: 1308; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

6.
7.
8.
9.
SPREMLJANJE INTENZIVNOSTI NASELITVE PODLUBNIKOV PO TRETIRANJU SMREKE S SALICILNO KISLINO
Jožica Černogoj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Anatomija lubja in fiziološko stanje potencialnega gostiteljskega drevesa so ključni za uspešen razvoj podlubnikov, ki so najpogostejši škodljivci navadne smreke v Evropi. V predstavljenem terenskem poskusu smo nanesli 100 mM salicilne kisline (SK) na odseke debla navadne smreke [Picea abies (L.) Karst.] v višini od 0,1 do 5 m. Drevesa smo tri dni kasneje načrtno izpostavili osmerozobemu smrekovemu lubadarju [Ips typographus L. (Col., Scolytidae)], z namenom proučiti vpliv nanosa SK na intenzivnost kolonizacije podlubnikov pod naravnimi pogoji. Pri drevesih, ki smo jih predhodno tretirali s SK, smo določili signifikantno manj vhodnih odprtin kot tudi manjše število krajših materinskih hodnikov v primerjavi s kontrolnim lubjem. Raziskave potrjujejo, da eksogeni nanos SK poveča odpornost in zmanjša umrljivost dreves pri napadu podlubnikov. Uporaba eksogene SK bi tako lahko zagotovila trajnejšo in ekološko sprejemljivejšo rešitev dreves pred škodljivci.
Ključne besede: navadna smreka / podlubniki / salicilna kislina / kolonizacija / spremljanje naleta / morfometrične analize lubja.
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 726; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici