| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PODELJEVANJE DRŽAVLJANSTEV DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE NA PODLAGI INVESTICIJSKIH SHEM KOT OBLIKA DISKRIMINACIJE
Alma Štulanović, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko podeljevanja državljanstev na podlagi investicijskih shem in s tem povezano diskriminacijo. Nacionalno državljanstvo znotraj Evropske unije (EU) vljučuje tudi državljanstvo EU. Sodišče EU v sodni praksi širi obseg pravic iz naslova državljanstva EU, sprva je pravice priznavalo le ekonomsko aktivnim osebam, kasneje vključi tudi pravice socialne narave. V letih po finančno-gospodarski krizi so zaradi primanjkljajev v proračunih nekatere države znotraj EU sprožile posebne investicijske programe, v skladu s katerimi v zameno za finančne vložke v proračune držav podeljujejo državljanstva, med tovrstnimi državami sta tudi Malta in Ciper. Običajno so programi nedorečeni in ne zajemajo pogoja pristne vezi med državljanom in državo. Investicijski programi rušijo zaupanje med državami članicami, saj država, ki odobri državljanstvo, pobere koristi, preostale države članice pa bodo morda v skladu z načelom nediskriminacije in pravico do prostega gibanja morale prevzeti bremena. Diplomska naloga izpostavlja, da pomanjkanje kriterijev pri podeljevanju državljanstev kaže na diskriminacijo v odnosu do prosilcev za državljanstvo, ki morajo skozi dolgotrajne postopke naturalizacije, v katerih morajo izkazati znanje jezika, poznavanje običajev ter prebiti določeno obdobje na ozemlju države v kateri vlagajo prošnje. Diplomska naloga zaključuje, da je zgolj finančni kriterij pri podeljevanju državljanstev nezadosten, saj se ne ustvari pristna vez med državljanom in državo, tematika pa postaja aktualna tudi v luči migrantske oziroma begunske krize, ko na zunanjih mejah EU čakajo množice prosilcev za azil.
Ključne besede: Državljanstvo, Evropska unija, naturalizacija, diskriminacija, Sodišče EU, državljanstvo EU, Malta, Ciper, pristna vez.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 999; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (223,90 KB)

2.
IZREDNA NATURALIZACIJA IN NEOBIČAJNO PODELJEVANJE DRŽAVLJANSTVA
Tjaša Kozjan, 2016, diplomsko delo

Opis: Besedna zveza izredna naturalizacija nas zagotovo asociira na nekaj, kar je izven rednega postopka. V bistvu pa izredna naturalizacija pomeni pridobitev državljanstva na podlagi prošnje posameznika pod izrednimi oziroma olajšanimi pogoji. Državljanstvo je najtesnejša pravna vez med posameznikom in državo. Je pravni status posameznika, kar pomeni, da je subjekt pravic in dolžnosti ozemlja, ki mu pripada. Vendar ni vedno tako, da je državljan tudi nacionalni pripadnik le-te. Vsaka država je suverena, da sama določi svoja pravila in predpise o podelitvi in pridobitvi državljanstva. Pri tem pa, kot določa Haaška konvencija o državljanstvu iz leta 1930, ne sme nobena država posegati v njeno suverenost. Posameznik pride v novo okolje, se tam na novo integrira v družbo, ali pa tam že dolgo časa prebiva, a za izpolnitev rednih pogojev za pridobitev državljanstva nima pogojev. Tedaj nastopi možnost pridobitve državljanstva z izredno naturalizacijo. Kot je posamezna država pristojna, da določi svoja pravila o pridobitvi državljanstva po rednem postopku, je prav tako v njeni moči, da določi, kdo lahko poseduje državljanstvo njenega ozemlja z drugačnimi, olajšanimi pogoji. Mednarodno sodišče je v sodbi primera Nottebohm odločilo, da se v takšnem postopku upošteva pristna vez med državo in posameznikom. Pri tem pa je država zavezana spoštovati tudi pravna načela mednarodnih institucij. Migracije so veliko doprinesle potrebam po vzpostavitvi izrednih pogojev. Že v času rimskega prava so, sicer redko, ljudje lahko kupili državljanstvo. V zadnjih nekaj letih pa to prakticira vse več držav z različnimi načini. Malta je tako že sprejela svoj investitorski program, po katerem bo v zameno za denar podelila državljanstvo prosilcem, ki bodo pod določenimi pogoji denar investirali v državo. Na evropskem območju pa strah, ki je prevzel Evropsko unijo, ni nepomemben, saj takšni posamezniki avtomatsko pridobijo tudi državljanstvo Unije, kar lahko pomeni izkoriščanje pravic in vrednot, ki jih Unija ima.
Ključne besede: izredna naturalizacija, državljanstvo, suverenost, mednarodni predpisi, prodaja državljanstva
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 1623; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (228,45 KB)

3.
DVOJNO DRŽAVLJANSTVO V PRIMERJALNEM PRAVU
Špela Žnidaršič, 2015, diplomsko delo

Opis: Pravno urejanje področja državljanstva je suverena pravica posamezne države in nobena mednarodna konvencija ne posega vanjo z definiranjem tega instituta. V ozir je potrebno vzeti, da se zakonodaje držav med seboj precej razlikujejo, kar lahko vodi do pojava dvojnega (ali večkratnega) državljanstva. To je pravni položaj posameznika, ki je hkrati državljan dveh (ali večih) držav. V preteklosti je v večini držav veljala politika izogiba dvojnemu državljanstvu, ki so tako predvidevale umik državljanstva tistih, ki so prostovoljno pridobili tuje državljanstvo, oziroma zahtevale odrek prejšnjemu državljanstvu prosilcev za naturalizacijo. Trend se je v zadnjih desetletjih spremenil, saj se je povečalo število držav, ki dvojno državljanstvo sprejemajo ali vsaj dopuščajo pod določenimi pogoji. Temu je v času svetovne globalizacije in dostopnejših prehodov med državami botroval veliki val migrantov in imigrantov. Zaradi potrebe njihove boljše integracije v države, kjer prebivajo, ter z mislijo po ohranjanju vezi z državami njihovega izvora, je prihajalo do vse večjih sprememb zakonodaje državljanstva ter pozitivnejšega odnosa do polipatridnosti. K povečanju števila dvojnih državljanov je prav tako prispevalo sprejemanje načela enakosti spolov v nacionalnih zakonodajah držav na Zahodu Evrope, saj je otrokom mešanih zakonov omogočalo pridobitev državljanstva tudi po materi, ne le očetu. Področje dvojnega državljanstva poleg nekaterih pozitivnih vidikov še vedno vzbuja mnogo dilem (predvsem glede politične participacije, vprašanja lojalnosti ter diplomatske zaščite), zaradi katerih so države nekoliko zadržane pri popolnem sprejetju dvojnega (ali večkratnega) državljanstva v nacionalno zakonodajo. Kljub temu rešitev najbrž ni v izključitvi instituta iz prava držav, pač pa se lahko sporna področja ureja s sporazumi med državami, ob pomoči obstoječih mednarodnih konvencij, ki urejajo določene aspekte dotične tematike, ter s precedenčnimi primeri sodne prakse.
Ključne besede: dvojno državljanstvo, večkratno državljanstvo, pridobitev in izguba državljanstva, naturalizacija, apatridnost, pristna in učinkovita povezava
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1683; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici