| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv ionov Hofmeisterjeve vrste na premik kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi (ionskega tipa) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Vanja Mlinarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ovrednotiti premik kritične micelne koncentracije (CMC) površinsko aktivne snovi, natrijevega dodecil sulfata (SDS) ob dodatku različnih anionov, ki sestavljajo t.i. Hofmeisterjevo vrsto. Meritve smo izvedli pri dveh temperaturah; 293,15 K in 303,15 K. Za pripravo raztopin smo uporabili ultra čisto vodo (Mili-Q). Koncentracija dodanih anionov je bila 1 mM in 10 mM. V ta namen smo izbrali NaCl, NaNO3, Na2CO3, Na2SO4 in KSCN. Določanje CMC je temeljilo na merjenju specifične prevodnosti raztopin v odvisnosti od koncentracije. Vrednosti specifične prevodnosti se ob prehodu iz premicelarnega področja v micelarno področje spremenijo tako, da lahko na podlagi presečišča dveh premic z različnima naklonoma grafično določimo CMC. Vrednosti CMC raztopin ob dodatku ionov iz Hofmeisterjeve vrste so v skladu z njihovo lego v Hofmeisterjevi vrsti.
Ključne besede: površinsko aktivne snovi, kritična micelna koncentracija (CMC), natrijev dodecil sulfat (SDS), specifična prevodnost, Hofmeisterjeva vrsta
Objavljeno v DKUM: 10.04.2019; Ogledov: 1703; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Vpliv detergentov v odpadni vodi iz pralnice perila na akutno strupenost za vodno bolho Daphnia magna
Tatjana Jurša, 2016, specialistično delo

Opis: Zakonodajni organ EU in RS je v "Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij, Ur.l.RS št. 51/11"(6) predpisal določen obseg preiskav/parametrov, kemijskih, ekotoksikoloških in mikrobioloških, ki se izvajajo v sklopu obratovalnega monitoringa odpadnih voda za določen vir industrijske odpadne vode (iz pralnice perila). Med predpisane ekotoksikološke preiskave sodi tudi akutna strupenost za vodno bolho Daphnia magna. Namen raziskovalnega dela je z ekotoksikološkim testiranjem in modeliranjem s pomočjo programa QSAR ovrednotiti vpliv detergentov na strupenost odpadne vode za vodno bolho Daphnia magna. Rezultati ekotoksikološkega testiranja in modeliranja so pokazali, da ima količino anionskih detergentov v industrijski pralni odpadni vodi odločilen vpliv na strupenost za vodno bolho in s tem na vodni ekosistem.
Ključne besede: Pralnica perila, odpadna voda, vsota anionskih in neionskih detergentov, natrijev dodecil sulfat, test strupenosti za vodno bolho Daphnia magna, program QSAR
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1830; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (7,22 MB)

3.
VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELJNO KONCENTRACIJO SURFAKTANTOV
Renata Novak, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil določiti kritično micelarno koncentracijo (CMC) anionskega surfaktanta natrijev dodecil sulfat (SDS) in kationskega surfaktanta cetildimetilbenzilamonijev klorid (CDBACl) pri standardnih pogojih in proučiti vpliv temperature na vrednost CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Izbrano temperaturno območje je bilo med 283 K in 323 K. Meritve smo izvedli pri sedmih različnih temperaturah v prej omenjenem temperaturnem območju. Pri tem smo uporabili klasično konduktometrično metodo. Na osnovi grafične predstavitve, CMC v odvisnosti od temperature, smo v skladu z literaturo dobili krivuljo v obliki črke U, kar pomeni, da obstaja minimalna vrednost CMC za posamezni surfaktant pri določeni temperaturi. Na koncu smo izračunali še standardne termodinamske količine: stopnjo disociacije proti-iona (β), spremembo standardne entalpije micelizacije (〖ΔH〗_mic^°), spremembo standardne entropije micelizacije (〖ΔS〗_mic^°) in spremembo standardne proste Gibbsove energije (〖ΔG〗_mic^°). To smo naredili v skladu z dvema enačbama, ki se razlikujeta po tem, da ena vpliv temperature na stopnjo disociacije proti-iona β upošteva v celoti, druga pa ta vpliv na β zanemari. Stopnja disociacije proti-iona s temperaturo narašča. Ta ugotovitev velja za izbrano temperaturno območje in za oba izbrana surfaktanta. Standardna prosta Gibbsova energija micelizacijeje negativna (in glede na izbrano temperaturno območje skoraj konstantna), kar pove, da je proces micelizacije spontan proces.
Ključne besede: surfaktant, kritična micelarna koncentracija, natrijev dodecil sulfat, standardna prosta Gibbsova energija, standardna entalpija micelizacije, standardna entropija micelizacije, stopnja disociacije proti-iona
Objavljeno v DKUM: 20.03.2014; Ogledov: 2008; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici