| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava rentabilnosti sistema tla;enega gnoja in vezane reje govedi
Zvonko Šlamberger, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Na kmetiji Leva-Šlamberger smo v letu 2015 izvajali poskus, v katerem smo primerjali rentabilnost sistema tlačenega gnoja in vezane reje govedi. Pri tem smo se osredotočili na dobljene količine gnoja, porabo nastilja in količino vloženega dela. Poskus smo izvajali od 1. maja 2015 do 31. julija 2015; vanj smo vključili dve skupini po dve živali. V sistemu tlačenega gnoja smo imeli dva pitanca, v vezani reji pa dve telici. Povprečna telesna masa živali je znašala 455 kilogramov. Rezultati meritev so pokazali, da v vezani reji dnevno porabimo povprečno 0,066 m3 nastilja in iz hleva odpeljemo povprečno 0,139 m3 gnoja. V sistemu tlačenega gnoja je bila povprečna poraba nastilja 0,035 m3 na dan in 0,116 m3 spravljenega gnoja na dan. Ugotovili smo, da sta poraba nastilja in količina proizvedenega gnoja manjša v sistemu tlačenega gnoja in da za ta opravila porabimo tudi manj časa. Tako nam v sistemu tlačenega gnoja delo vzame 5 minut, v vezani reji pa 7 minut, saj nastiljanje in spravilo gnoja opravljamo dvakrat dnevno. Sistem tlačenega gnoja je tudi boljše zasnovan, saj so živali proste, hlev je zračnejši in delo lahko poteka mehanizirano.
Ključne besede: hlev, vezana reja, tlačen gnoj, hlevski gnoj, nastilj, učinkovitost
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 720; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Ekonomska analiza in tehnološko vrednotenje različnih vrst nastilja pri reji športnih konj
Nuša Kovačič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je ekonomska in tehnološka primerjava 4 različnih vrst nastilja: žagovine, slame, lesnih ostružkov, rezane slame. Raziskava zajema 2 ločena poskusa. Prvi poskus temelji na vsakodnevnem čiščenju boksa, kot je tudi najpogosteje v praksi. Drugi poskus pa temelji na vzdržljivosti nastilja. Vsak od navedenih poskusov je po modelnih kalkulacijah ovrednoten glede na stroške nastilja in stroške dela. Predstavljeni so skupni dnevni, mesečni in letni stroški kot tudi razmerje stroškov (nastilj : delo). Potrebne podatke o velikosti boksov ter višini, obsegu in dolžini konj smo pridobili z merjenjem. Prav tako smo z merjenjem pridobili podatke porabe nastilja in časa. Ugotovili smo, da vsi 4 različni materiali nastilja konjem zagotavljajo udobje, vendar ne pri enaki količini in niso vse vrste nastilja primerne za vse konje. Upoštevati moramo zdravstveno stanje konja, različne anomalije in navade konj.
Ključne besede: konji, nastilj, kalkulacije, stroški, dobro počutje živali
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 240; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

3.
Izbira nastilja in pojav dermatitisa pri piščancih brojlerjih v pogojih bts reje
Dušan Herzog, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali si piščanci znajo izbrati bolj primeren nastilj in kako posamezen nastilj vpliva na pojavnost nožnega dermatitisa v posameznem obdobju leta. V raziskavo smo vključili tri vrste nastilja: hoblovino (H), peletirano slamo (PS) in rezano slamo (RS). Živali so bile razporejene v 6 skupin, posamezno skupino smo opazovali dnevno 42 dni, povprečno število živali v je bilo 11800. Piščanci so bili prosto naseljeni po celotnem hlevu, ki je bil razdeljen na tri dele. Vsak del je imel drug nastilj, med posameznimi deli pa ni bilo pregrad. Ko je bil hlev izpraznjen in pripravljen za novo rejo, smo na vsaki tretjini zamenjali nastilj. Na vsakem nastilju smo namestili 6 opazovalnih mest, velikosti 1 m2. Ugotovili smo, da v doseženi masi na izbranem nastilju ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik ob kontrolnih tehtanjih, tudi med rejami nismo ugotovili statistično značilnih (P > 0,05) razlik v doseženi masi živali. Pri izbiri nastilja smo ugotovili, da se hoblovina in peletirana slama statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta od rezane slame, saj je bilo na rezani slami statistično manj piščancev. Med rejami v posameznem tednu pa smo ugotovili statistično značilno (P > 0,05) razliko. Na hoblovini in peletirani slami smo ugotovili manj poškodb nožnih blazinic kot na rezani slami. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ poškodb nog v zimskem obdobju. Odsotnost poškodb je bila največja na hoblovini in peletirani slami.
Ključne besede: brojlerski piščanci, nastilj, rastnost, dermatitis, izbira nastilja, dobrobit živali
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 163; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici