1. Primerjava ustvarjalnega pisanja med 3. in 5. razredom osnovne šole: zgodba ob sliki : magistrsko deloAna Vetrih, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava ustvarjalnega pisanja med 3. in 5. razredom osnovne šole: zgodba ob sliki smo v teoretičnem delu predstavili komunikacijske dejavnosti, s katerimi se učenci srečajo med šolanjem. Osredotočili smo se na poslušanje, govorni razvoj, branje in pisanje. Posebno pozornost smo namenili govoru, saj je pomemben dejavnik za razvoj pisemskih in bralnih spretnosti otrok. Pregledali smo tudi pojem ustvarjalnosti in ustvarjalno pisanje učencev.
V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode raziskovanja izvedli raziskavo zgodb, ki so jih učenci zapisali ob nizu ilustracij. V raziskavi so sodelovali učenci 3. in 5. razreda na eni izmed osnovnih šol v koroški regiji. Analizirali smo ustvarjalno pisanje učencev, pri čemer smo preverili uporabo asociativnih dogodkov, vključevanje personifikacije in igrivih elementov ter kakšen naslov bodo dali učenci svoji zgodbi. Rezultati so pokazali, da učenci 5. razreda v večji meri vključujejo dejavnike ustvarjalnega pisanja. Učenci 3. razreda so prav tako izkazali visoko stopnjo ustvarjalnega pisanja, še posebej pri zapisu ustvarjalnih naslovov. Prav tako je bil izveden anketni vprašalnik, ki nam je omogočil dodatno interpretacijo zapisanih zgodb.
Dobljene rezultate, ki so se nanašali na vključevanje posameznih ustvarjalnih dejavnikov, smo predstavili v tabelah, rezultati anketnega vprašalnika pa so predstavljeni v grafih. Ključne besede: zapis zgodbe ob sliki, personifikacija, asociativni dogodki, igrivi elementi, ustvarjalen naslov. Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 25 Celotno besedilo (9,89 MB) |
2. Postopanje Finančne uprave Republike Slovenije v zahtevnejših ukrepih davčne izvršbe z analizo aktualne sodne prakse : magistrsko deloNataša Klančnik, 2024, magistrsko delo Opis: Finančna uprava Republike Slovenije se zaveda pomembnosti dobro delujočega sistema pobiranja javnofinančnih prihodkov in stremi k pravočasnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. Vendar pa se nekateri davčni zavezanci želijo na različne načine izogniti plačilu davčnih obveznosti, zato avtorica v magistrskem delu zaradi lažjega razumevanja na začetku najprej predstavi osnovne pojme davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku, načela in pomen izvršljivega izvršilnega naslova. Dotakne se tudi predmetov davčne izvršbe in pomena dokaznega bremena.
Z rednimi postopki davčne izvršbe ni vedno mogoče izterjati celotnega zapadlega davčnega dolga, zato imajo finančni organi možnost, da ob izpolnjevanju določenih pogojev uporabijo tako imenovane zahtevnejše ukrepe davčne izvršbe. Po želji, da so instituti sistematično obravnavani na enem mestu, jih avtorica v osrednjem delu naloge opiše, analizira, primerja s sodno prakso ter dodatno navede pogoje, kdaj se posamezen institut lahko uporabi. Ali se bo uporabil določen institut, je odvisno od več okoliščin, skupno vsem pa je, da z rednimi ukrepi davčne izvršbe ni bilo mogoče doseči poplačila davčnega dolga v celoti. Ob vsem tem pa obstaja indic, da je dolžnik razpolagal s premoženjem z namenom oškodovanja upnika. V magistrskem delu je poudarek na institutu poroštva po 148. členu Zakonu o davčnem postopku, ki je edini institut, ki ga finančni organ lahko neposredno uporabi, bil pa je tudi zaradi domnevnega posega v enako varstvo pravic in posega v učinkovito pravno varstvo predmet presoje ustavnosti ter zakonitosti na Ustavnem sodišču. Na podlagi izdane odločitve se je kot izredno pomembno izkazalo načelo zaslišanja strank v posebnem ugotovitvenem postopku.
Skozi magistrsko delo se potrdi, da so zahtevnejši ukrepi davčne izvršbe v zelo veliko pomoč finančnim organom pri pobiranju davčnih obveznosti, ampak zaradi dokaznega bremena, ki sloni na upniku, le-to prestavlja dodatno težavo pri njihovi uporabi, kar potrjuje tudi sodna praksa. Ob tem pa so za namene prikaza pogostosti uporabe zahtevnejših ukrepov v praksi analizirana letna poročila Finančne uprave Republike Slovenije za zadnjih pet let. Ključne besede: izvršilni naslov, pravna varnost, dokazno breme, prenos premoženja, poroštvo, spregled pravne osebnosti, izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, odškodninska odgovornost, skupno premoženje zakoncev. Objavljeno v DKUM: 24.06.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 25 Celotno besedilo (1,23 MB) |
3. Izvršitev sodne odločbe o stikih med staršem in otrokom : magistrsko deloIva Maček, 2024, magistrsko delo Opis: Ko med staršema razpade zunajzakonska ali zakonska zveza, morata starša urediti vprašanja glede varstva koristi otroka in torej določiti, komu se bo otrok zaupal v varstvo in vzgojo, določiti morata tudi stike z otrokom ter višino preživnine. Stiki otroka s staršema so izjemnega pomena za celosten razvoj otroka, saj zagotavljajo, da otrok ohrani občutek čustvene povezanosti in pripadnosti s staršem, s katerim ne živi in se z njimi zagotavljajo otrokove koristi, ki jo Družinski zakonik določa kot načelo. Pravica do stikov kot osebnostna in starševska pravica je urejena na ustavni ravni, podrobneje pa jo ureja temeljni zakon na področju družinskega prava – Družinski zakonik. Pravica do stikov je široko urejena tudi na mednarodnem področju, s pravnimi viri kot so Evropska Konvencija o človekovih pravicah, Konvencijo o otrokovih pravicah ter Konvencijo Sveta o otrokovih stikih in poudarjena skozi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Po sodni ureditvi stikov med staršem in otrokom, v praksi večkrat prihaja do primerov, ko se staršu, ki ima določene stike z otrokom, le-ti neupravičeno preprečujejo in onemogočajo. Otrok lahko začne pod bremenom pritiskov, manipulacij in drugih neprimernih ravnanj starša s katerim živi, hitro zavračati stike z drugim staršem, kar v določenih primerih označujemo kot starševsko odtujevanje. V kolikor se stiki med staršem in otrokom ne izvajajo, ali se jih preprečuje, mora v takšnih primerih v družino poseči država. Varovanje koristi otroka in upoštevanje njegovih največjih potreb in želj je tako za sodišče kot druge strokovne institucije, ki sodelujejo pri razveznem postopku, glavno vodilo. Ko so stiki med staršem in otrokom že sodno urejeni in določeni z izvršljivo sodno odločbo, ki izhaja iz družinskopravnega postopka, pravo posamezniku nudi varstvo na različnih področjih, in sicer primarno na področju družinskega prava, nato pa tudi na področju izvršilnega prava, kazenskega prava in civilnega prava. Magistrska naloga se ukvarja z ureditvijo materialnih in procesnih pravil, ki so na voljo za izvršitev sodne odločbe o stiki med staršem in otrokom. Ključne besede: družina, načelo otrokove koristi, stiki otroka, izvršba, Družinski zakonik, starševsko odtujevanje, začasna odredba, izvršilni naslov, izvršitev stikov, mnenje otroka. Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 305; Prenosov: 98 Celotno besedilo (1,66 MB) |
4. Diversity of Enforcement Titles in Cross-border Debt Collection in the EU : National Report: BulgariaDesislava Naydenova, 2022 Opis: Applying a systematic approach, this report addressess the main features of enfrocement titles in Bulgaria. It focuses on judgments, court settlements and notarial deeds, scrutinizing their content, form and effects. It conveys theoretical insight into the subject matter as well as conclusions from relevant case law. Ključne besede: izvršilni naslov, čezmejna izvršba, Bolgarija, pravo EU, civilno procesno pravo Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 462; Prenosov: 43 Celotno besedilo (4,25 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Neposredno izvršljiv notarski zapis po slovenskem in evropskem pravu ter sodna praksa : magistrsko deloSara Čobec, 2021, magistrsko delo Opis: Neposredno izvršljiv notarski zapis je javna listina, ki jo sestavi pooblaščena oseba (notar) in dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano. Stranki se lahko že v naprej dogovorita , da bo pogodba neposredno izvršljiva, ki jo skleneta v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ko so izpolnjeni zakonski pogoji, ni potrebno najprej vlagati tožbe, čakati na pravnomočno sodbo in šele na podlagi tega predlagati izvršilni postopek. Upnik lahko takoj zahteva izvršbo, kar pomeni, da lahko pride do poplačila svoje terjatve hitreje in tudi ugodneje.
Z globalizacijo pa so se razširili tudi čezmejni ali mednarodni pravni posli, kar je pokazalo potrebo po ureditvi izvršilnega postopka, ki bi bil hiter in enoten. Države članice so poskušale vzpostaviti poenostavljene postopke za izvršbo terjatev, ampak se vsebina nacionalnih zakonodaj tako kot tudi učinkovitost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega pa so tudi izvršilni postopki v čezmejnih zadevah pogosto nedopustni ali celo neizvedljivi. Evropski nalog za izvršbo oziroma evropski izvršilni naslov uvaja unificirana pravila za čezmejno izvršbo na podlagi tujih odločb in prispeva k izboljšanju razumevanja ureditev izvršbe v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU). Uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: UEIN) zagotavlja hitro in učinkovito izvršbo neporavnanih, a nespornih terjatev, kar je pa tudi bistvenega pomena za gospodarske subjekte v EU, saj zamude pri plačilih ogrožajo plačilno sposobnost podjetij.
Razlike med nacionalnimi sistemi tako povzročajo tudi izkrivljanje konkurence, zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih zadevah in neenakih procesni sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah. Zato je potrebna enotna zakonodaja na tem področju, ki omogoča enake pogoje za upnike in dolžnike po vsej EU.
V magistrski nalogi obravnavam neposredno izvršljiv notarski zapis po pravu Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) in po pravu EU s poudarkom na Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov. Ključne besede: Uredba št. 805/2004, izvršljiva notarska listina, tuj notarski zapis, izvršilni postopek, mednarodni izvršilni postopek, evropski izvršilni naslov, javne listine. Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1691; Prenosov: 419 Celotno besedilo (1,24 MB) |
6. Izterjava obveznosti na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova : doktorska disertacijaIrena Merc, 2021, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava problem nedoločenih izvršilnih naslovov ter analizira postopek izvršbe, kadar upnik predlaga izvršbo na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova. Problematika pomanjkljivo določenih izvršilnih naslovov se v večji meri pojavlja predvsem pri izvršilnih naslovih izdanih v delovnih sporih, ter pri izterjavi nedenarnih terjatev, težave pa lahko nastanejo tudi takrat, ko se v izvršilnem postopku v Republiki Sloveniji znajde tuj izvršilni naslov, v katerem je obveznost dolžnika določena v tuji valuti, ali pa so obresti določene tako, da se sklicujejo na tujo zakonodajo.
V izvršilnem postopku velja temeljno načelo vezanosti na izvršilni naslov, ki ga imenujemo načelo formalne legalitete, zaradi katerega izvršilno sodišče ni upravičeno presojati, ali je konkretna terjatev v izvršilnem naslovu pravilno ugotovljena, temveč mora izvršbo dovoliti tako, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Terjatev, ki je v izvršilnem naslovu pomanjkljivo navedena, je težko izvršiti, zato smo v doktorski disertaciji preučili predvsem možnosti za odpravo teh pomanjkljivosti. Ugotovili smo, da je presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo treba opraviti v fazi dovolitve izvršbe, pri čemer se presoja primernosti nanaša tudi na obrestni del zahtevka. Prav tako smo ugotovili, da izvršilno sodišče ne sme samo pomensko določati obveznosti iz izvršilnega naslova, niti ne sme za namene razjasnitve vsebine terjatve postavljati izvedencev. Kadar je izvršilni naslov nedoločen, je neprimeren za izvršbo, zato mora sodišče upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Zaključili smo, da zavrnitev upnikovega predloga zaradi neprimernosti izvršilnega naslova ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva. Izjemoma lahko izvršilni sodnik pomanjkljiv izrek izvršilnega naslova sam konkretizira, kadar so objektivno podani elementi za določitev obveznosti (npr. izvršilni sodnik sam konkretizira višino obrestne mere, kadar iz izreka tujega izvršilnega naslova izhaja sklicevanje na tuj zakon).
Obravnavali smo tudi avstrijsko in hrvaško pravno ureditev ter ugotovili, da so avstrijski in hrvaški izvršilni naslovi v obrestnem delu veliko bolj določni kot slovenski izvršilni naslovi, ki vsebujejo le zapis »zakonske zamudne obresti«. V zvezi z izvrševanjem tujih izvršilnih naslovov smo ugotovili, da uporaba obveznih obrazcev, ki jih določajo evropske uredbe, zmanjšuje možnost, da tuj organ potrdi pomanjkljiv izvršilni naslov, vendar prihaja do težav predvsem pri izvršitvi obrestnega dela zahtevka, če le-ta ni dovolj preciziran v obrazcu. Zato bi bilo smiselno sprejeti skupna stališča glede zapisovanja obrestne mere.
Po opravljeni primerjalno pravni analizi ureditve tožbe na dopolnitev izvršilnega naslova smo zaključili, da je pomanjkljivo določeno terjatev v izvršilnem naslovu mogoče dopolniti s t. i. »dopolnilnim izvršilnim naslovom«. Tožbo na dopolnitev izvršilnega naslova bi bilo treba z zakonodajno intervencijo po vzoru avstrijske pravne ureditve uvesti v slovenski pravni red. Ključne besede: izvršilni naslov, načelo formalne legalitete, določnost tožbenega zahtevka, prisilna izvršba, zamudne obresti, izvršitev sodnih odločb Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 1879; Prenosov: 411 Celotno besedilo (2,92 MB) |
7. Izvedba pametnih inštalacij GIRA za stanovanjske stavbe in njihova primerjava z običajnimi inštalacijami : diplomsko deloDenis Punčoh, 2021, diplomsko delo Opis: Pametne inštalacije v stanovanjskih hišah so inštalacije, v katerih posamezni elementi delujejo na električni pogon, so upravljani neposredno ročno ali pa daljinsko preko centralno vodenega sistema. To nam omogoča večji nadzor, večjo udobnost, varnost, možnost oddaljenega nadzora in možnost izvajanja vodenja učinkovite rabe energije.
S sistemom, kot so pametne inštalacije, lahko opravljamo različne funkcije v stanovanjskem ali gospodarskem objektu. Vse te funkcije pa se upravljajo preko pametnih stikal ali z napravami, ki imajo dostop do internetne povezave.
V nadaljevanju te naloge bom pisal o prihodnosti informatizacije (informatizacija = uvajanje informatike) stanovanjskih stavb, analiziral njeno delovanje in vodenje. Podrobneje bom predstavil elemente, ki so potrebni za izvedbo pametne inštalacije in njeno programiranje. Med drugim v nalogi opisujem uporabo njenih elementov, da dosežemo učinkovito rabo energije in možnosti povezovanja v Smart Grids.
Raziskal sem tudi prednosti in slabosti pametnih inštalacij ter cenovne razlike v primerjavi z investicijo v navadne inštalacije. Ključne besede: El. električne
G3-PLC certifikat neodvisnega testnega laboratorija za platformo pametnih števcev
NN nizka napetost
PVC polivinilklorid
PE ozemljitveni vodnik
VN visoka napetost
SVN predpis o železniških signalnovarnostnih napravah
TP transformatorska postaja
R-P razdelivec v pritličju
Al aluminij
GIRA ime podjetja
KNX standard avtomatizacije stanovanj in stavb
AC izmenična napetost
DC enosmerna napetost
IP naslov za internetno omrežje
BUS tip kabla
Itd in tako dalje
ETS orodje za programiranje
BIM stanovanjsko informacijsko modeliranje
PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PZI Projekt za izvedbo
PID Projekt izvedenih del Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1406; Prenosov: 173 Celotno besedilo (7,19 MB) |
8. Beleženje prisotnosti zaposlenih z uporabo krmilnika ESP32 : diplomsko deloDenis Krajnc, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena registracija delovnega časa z uporabo krmilnika ESP32, preko katerega zaznavamo identifikacijo z MAC naslovom. V uvodnih poglavjih smo se posvetili teoretičnemu delu naloge. Predstavili smo osnovno delovanje sistema, opisali uporabljene platforme ter predstavili različne vrste identifikacije. Nadaljujemo s podrobno predstavitvijo delovanja aplikacije in potekom dela. Predstavljena je tudi povezava in komunikacija krmilnika z mobilno aplikacijo. Na koncu dela sledi diskusija rezultatov in sklep. Ključne besede: delovni čas, ESP32, MAC naslov, identifikacija Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 789; Prenosov: 84 Celotno besedilo (2,23 MB) |
9. Prevajanje naslovov ljubezenskih romanov iz angleščine v slovenščino - od Jane Austen do Jayne Ann KrentzNina Erjavec Croswell, 2019, magistrsko delo Opis: Ljubezenski romani veljajo za fenomen, saj gre za žanr, ki je izredno priljubljen med bralci, a hkrati pogosto tarča literarnih kritikov. Kljub relativnemu nezanimanju akademskih krogov ljubezenski žanr cveti, kar se odraža v tem, da se vse več avtorjev odloča za pisanje tovrstnih romanov. Pri prevajanju ljubezenskih romanov mora biti prevajalec pozoren predvsem na to, da ima zgodba enak učinek na bralčeva čustva. Vzbujanje čustev pri bralcih je bistvena lastnost vsakega ljubezenskega romana. V poplavi ljubezenskih romanov na tržišču je naslov dela še toliko bolj pomemben, saj je pogosto ravno naslov tisti, ki bralca prepriča v nakup. Pri prevajanju je torej zelo pomembno, da se ohrani privlačna oziroma zapeljevalna funkcija književnega naslova. V magistrski nalogi smo se osredotočili na književne naslove in na uporabljene prevodne strategije. V teoretičnem delu smo s pomočjo znanstvene literature predstavili značilnosti in razvoj ljubezenskega žanra. Podrobno smo opisali funkcije književnih naslovov in teorijo skoposa. Opisali smo tudi prevodne strategije, ki smo jih potrebovali za analizo. V empiričnem delu smo analizirali 160 naslovov ljubezenskih romanov, ki smo jih razvrstili glede na funkcije in uporabljene prevodne strategije. V zaključku smo povzeli ugotovitve analize, ki je pokazala, katere funkcije in prevodne strategije prevladujejo pri prevajanju angleških ljubezenskih romanov v slovenščino. Ključne besede: Ljubezenski romani, književni naslov, funkcije književnih naslovov, literarni polisistemi, prevodne strategije Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1353; Prenosov: 184 Celotno besedilo (971,22 KB) |
10. IP-naslov kot osebni podatek: kaj razkrije o posameznikuDominika Tkalčič, 2018, diplomsko delo Opis: IP-naslov predstavlja ključen element pri uporabi storitev, ki jih ponuja internet. IP-naslov enolično označuje komunicirajočo napravo v omrežju, s tem pa cilj oziroma izvor podatkov, ki se prenašajo po omrežju. Posredno z IP-naslovom lahko določimo uporabnika naprave, kar indicira, da je IP-naslov tudi osebni podatek.
Hkrati je tudi podatek o komunikaciji, tako imenovani prometni podatek, zato je predmet varovanja tako informacijske kot komunikacijske zasebnosti. Z vidika obeh omenjenih zasebnosti smo raziskovali, kakšno vlogo ima IP-naslov pri identifikaciji posameznika, zlasti v okoliščinah preiskovanja kaznivih dejanj, storjenih z uporabo spleta. Ključne besede: IP-naslov, osebni podatek, prometni podatek, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 1712; Prenosov: 202 Celotno besedilo (2,02 MB) |