SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INOVATIVNOST GENERACIJE NASLEDNIKOV V MANJŠIH DRUŽINSKIH PODJETJIH V TRANZICIJSKEM GOSPODARSTVU
Marina Letonja, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo prenos upravljanja in vodenja ter lastništva v manjših družinskih podjetjih (MDP) na naslednjo generacijo kot potencial invencijsko-inovacijskih-difuzijskih procesov (IIDP) v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. V raziskavi smo se osredotočili na teorije proizvodnih virov, podjetništva (osebnostne lastnosti podjetnikov, podjetniške sposobnosti), družinskih podjetij (planiranje nasledstva, nasledstvo), na znanju temelječo teorijo (prenos in kreiranje znanja) in teorijo inovacijskega managementa (inovativnost naslednikov in inovativnost ustanoviteljev, inovativnost MDP). Na njihovi podlagi smo razvili konceptualni model. S pomočjo zastavljenega konceptualnega modela smo dokazovali, da se da prenesti inovativnost ustanoviteljev ob uporabi različnih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP. Poudarek v doktorski raziskavi je na inovativnosti posameznikov v MDP, katere rezultat je inovativnost MDP. V raziskavi merimo inovativnost posameznika, tako naslednika kot ustanovitelja, ki ju primerjamo, in inovativnost MDP in smo za to poiskali preverjene merske instrumente. Hkrati predpostavljamo, da z merjenjem inovativnosti MDP lahko tudi posredno merimo inovativnost posameznika, saj razumemo, da je inovativnost značilnost podjetja, oziroma kar lastnika/ov, in s tem tudi naslednika/ov. V empirično raziskavo smo zajeli 103 MDP iz Slovenije, ki zaposlujejo od 1 do 249 delavcev. Na podlagi rezultatov empirične raziskave ugotavljamo, da od devetih v preverjanje konceptualnega modela vključenih dejavnikov (priprava prenosa nasledstva, podjetniške sposobnosti ustanovitelja, prenos nemega in praktičnega znanja ustanovitelja, formalna izobrazba naslednika, delovne izkušnje naslednika v drugih podjetjih, zunanje usposabljanje naslednika, družinska kultura ustanovitelja, managementski stil ustanovitelja ter prenos socialnega kapitala ustanovitelja), le dva dejavnika nimata pozitivne povezave z inovativnostjo naslednikov – formalna izobrazba naslednikov in managementski stil ustanovitelja. Pomemben prispevek doktorske disertacije vidimo v preverjanju teorije, tako s področja inovacijskega managementa kot s področja družinskega podjetništva, v tranzicijskem gospodarstvu. Večina raziskav o inovativnosti, ki so še vedno skromne v svetovnem merilu, se nanaša na razvita gospodarstva in med njimi ni raziskave na temo inovativnosti naslednikov v MDP. Izvirni znanstveni prispevek disertacije je nov model za oceno in razvoj inovativnosti naslednjih generacij v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. Izhaja iz zastavljenega temeljnega raziskovalnega vprašanja ter osrednje teze doktorske disertacije. Izkazal se je v delno dokazanih ali ovrženih hipotezah, da je generacija naslednikov v MDP v tranzicijskem gospodarstvu, med katera sodi tudi Slovenija, enako inovativna kot generacija ustanoviteljev in da se to kaže v povečani inovativnosti druge generacije družinskih podjetij, čeprav še vedno po številu inovacij generacija naslednikov zaostaja za generacijo ustanoviteljev. V doktorski disertaciji dokazujemo, da se da prenesti inovativnost ustanovitelja preko izbranih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP.
Ključne besede: družinsko podjetje, inovacijski management, inovativnost, inoviranje, naslednik, naslednja generacija, ne-tehnološke inovacije, prenos nasledstva, Slovenija, tehnično-tehnološke inovacije, management, tranzicijsko gospodarstvo
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 773; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

2.
PROCESNO NASLEDSTVO V PRAVDI KOT POSLEDICA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA GOSPODARSKE DRUŽBE
Saša Lampe, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava procesno nasledstvo v pravdi kot posledica statusnega preoblikovanja gospodarske družbe. Pravda oziroma pravdni postopek je zgrajen po sistemu dveh strank, med katerima obstaja spor, ki ga mora sodišče rešiti. V primeru prenehanja stranke, gre za dogodek, ki vpliva tudi na sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, saj je meritorno odločanje o tožbenem zahtevku mogoče le pod pogojem, da v pravdo vstopi pravna naslednica prvotne stranke. Zato se na tem mestu pokaže kot zelo pomemben institut procesnega nasledstva stranke, ki omogoča pravnemu nasledniku stranke, da vstopi v pravdni postopek namesto prvotne stranke. V primerih statusnega preoblikovanja gospodarskih družb pravne naslednice družbe pridobijo procesno nasledstvo v pravdnem postopku na podlagi univerzalnega pravdnega nasledstva. Univerzalno pravdno nasledstvo vključuje tako materialno kot procesno nasledstvo. S procesnim nasledstvom je omogočeno pravnemu nasledniku družbe, da vstopi v pravdni položaj družbe, ki je prenehala, in postane njen pravdni naslednik glede pravic, obveznosti ter pravdnih razmerij. S tem pridobi sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, zato se lahko pravdni postopek nadaljuje in sledi meritorno odločanje o tožbenem zahtevku.
Ključne besede: pravdni postopek, sposobnost biti stranka, procesno nasledstvo, univerzalno pravdno nasledstvo, prekinitev postopka, nadaljevanje prekinjenega postopka, zastopnik, pravni naslednik.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 290; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici