| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocene tveganja in ocene ogroženosti v primerih nasilnih kaznivih dejanj : magistrsko delo
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Ocene tveganja so postale nepogrešljiv pripomoček pri obravnavi kriznih situacij in so se iz managementa prenesla na upravljanje tveganj znotraj kriminalitete. Z raziskovanjem dejavnikov tveganja so strokovnjaki izdelali orodja, ki predvidevajo storitev kaznivega dejanja. Dejavniki tveganja so tisti znaki, ki imajo močen vpliv na izid, izvršitev nasilnega kaznivega dejanja. Ocena tveganja in ocena ogroženosti sta orodja s pomočjo katerih skušamo preprečiti kaznivo dejanje ali ponovno viktimizacijo žrtve. V magistrskem delu smo opredelili področje ter raziskali ali se ocene tveganja uporabljajo tako za storilce kot tudi žrtve kaznivih dejanj, ali zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov ter ali so se ocene tveganja v tujini izkazale kot učinkovite v primerih nasilnih kaznivih dejanj. Podrobneje smo naredili pregled učinkovitosti ocen ter njihove omejitve. Izpostavili smo orodja, ki so najpogosteje v uporabi v tujini. S pomočjo pregleda literature ter večjega števila meta-analiz smo ugotovili, da se ocene tveganja uporabljajo za storilce, ocene ogroženosti pa za žrtve kaznivih dejanj. Zaradi pomanjkanja raziskav nismo mogli potrditi niti povsem ovreči tezo ali ocene zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov, vendar pa so se ocene izkazale za učinkovite, z omejitvijo, da večina raziskav učinkovitost oziroma napovedno veljavnost orodij primerja z naključno verjetnostjo, ne primerjajo pa učinkovitost z dejanskim izidom, ali se je kaznivo dejanje dejansko zgodilo ali ne.
Ključne besede: magistrska dela, ocena tveganja, ocena ogroženosti, dejavniki tveganja, nasilna kazniva dejanja, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1400; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Psihosocialni dejavniki nasilnih kaznivih dejanj v času socialno-ekonomske krize : magistrsko delo
Tajda Šimac Turk, 2015, magistrsko delo

Opis: Vedno nas je zanimalo in vedno nas bo zanimalo, kakšna je narava pojavov, kot so kriminaliteta, alkoholizem, odklonskost in podobno. Veliko je teorij, stališč in mnenj o najglobljih vzrokih teh pojavov. Naše magistrsko delo se nanaša na psihosocialne dejavnike in socialno-ekonomsko krizo ter njun večji ali manjši vpliv na kriminaliteto. Naj že na začetku magistrskega dela opozorimo, da nobena izmed danes obstoječih teorij ne nastopa v čisti obliki, saj bi bilo neumno zanikati vpliv družbenih razmer kakor tudi pomen osebnosti v nastajanju posameznikove deviantnosti oziroma kriminalitete. Vsa dosedanja raziskovanja nas lahko vedno bolj prepričajo, da sta oba odločilna dejavnika – družba in posameznik – enako pomembna, če ne celo neločljivo povezana (tako pri nastajanju pozitivnih kot tudi pri nastajanju negativnih družbenih pojavov). Pomembno vlogo pri »nastajanju« zločinca igra družba, ob tem pa sta pomembni tudi individualna odločitev in priložnost. Na začetku zaključnega dela smo opisali kratek razvoj različnih kriminoloških teorij o vzrokih za kriminaliteto, njihova izhodišča, stališča in mnenja. Dotaknili smo se človekovega razvoja in njegove pridobitve vedenjskih vzorcev, vrednot, standardov, veščin, stališč in motivov, družbenih norm, sankcij in soočanja s pritiski. Pogledali smo, kako je prišlo do socialno-ekonomske krize in kakšne posledice so vidne danes. Se vidi porast v kriminaliteti nasilnih kaznivih dejanj in ali lahko za to krivimo krizo? Kateri so še drugi možni dejavniki, ki bi lahko vplivali na kriminaliteto? Pogledali smo tudi druge države v krizi, na kratko smo opisali vladajoče razmere in vpliv kriminalitete v Islandiji, Španiji ter v Združenih državah Amerike, saj smo pri raziskovanju pridobili statistične podatke. Poudarek smo dali razmeram, ki vladajo v Sloveniji od krize naprej. Pridobili in ovrednotili smo sekundarne statistične podatke o kriminaliteti v Sloveniji. Osredotočili smo se na nasilna kazniva dejanja, kot so umor, uboj, rop, povzročitev telesne poškodbe in spolno nasilje. Največji poudarek smo namenili nasilju v družini, saj se notranji pritiski in frustracije najprej kažejo znotraj družine. Izbrali smo si tudi odmevnejši primer nasilnega kaznivega dejanja v Sloveniji, ki smo ga s pridobljenim znanjem kar se da najbolje analizirali in izluščili tiste vzroke in dejavnike, ki so pripeljali storilca, da je izvršil nasilno kaznivo dejanje. Opravili smo tudi osebni intervju z znanim strokovnjakom s področja sociologije, doc. dr. Alešem Bučarjem-Ručmanom.
Ključne besede: krize, ekonomska kriza, psihosocialni dejavniki, kriminaliteta, nasilje, kazniva dejanja, nasilna kazniva dejanja, statistični pregledi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 2150; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 7.49 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici