Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nasilje v družini je družbeni pojav, pri katerem eden izmed družinskih članov izvaja nasilje nad drugim z namenom pridobiti nadmoči. V raziskavah in strokovnih literaturah je definicija dobro opredeljena, vendar ni določena jasna meja, kdaj se nasilje dogaja. Okolje, v katerem žrtev živi, vpliva na doživljanje nasilja, saj se nasilje na podeželju podaljša za 25 % dlje v primerjavi z mestnimi središči, kjer je tudi širši nabor pomoči žrtvam. Namen diplomskega dela je bil s strokovnimi članki in raziskavami raziskati doživljanje nasilja v ruralnem okolju in pomoči, ki so žrtvam na voljo s strani vladnih in nevladnih organizacij. Cilj diplomskega dela je bil odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: kakšne so skupne lastnosti in kakšne razlike med nasiljem v družini v ruralnem in urbanem okolju, kam se žrtve iz ruralnih območji največkrat obrnejo po pomoč in kako vladne in nevladne organizacije pomagajo žrtvam nasilja v družini iz ruralnih območij. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili s pomočjo izvedbe intervjujev z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter pregledom strokovnih člankov in raziskav. Na podeželju je še dandanes prisotno tradicionalno razmišljanje o spolnih vlogah, ki je lahko posledica sestave starejšega prebivalstva. Žrtve najpogosteje doživljajo psihično nasilje s strani partnerja, v večini so žrtve ženskega spola in povzročitelji moškega. Organizacije nudijo žrtvam pomoč in podporo, same pa sodelujejo v multidisciplinarnem timu. Žrtve s podeželja si pogosteje poiščejo pomoč pri nevladnih organizacijah, ki si zelo prizadevajo za obveščanje širše javnosti o posledicah nasilja v družini in iskanju pomoči. Potrebna je čim hitrejša intervencija ob zaznavi nasilja v okolju, še posebej, če je otrok sam žrtev ali živi v okolju, kjer se nasilje dogaja, saj lahko dolgoletno doživljanje nasilja žrtvi pusti posledice pri svojem počutju in nenazadnje na zdravju.
Ključne besede: nasilje v družini, pomoč žrtvam, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 194; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo Covid-19, ki je prinesla vpeljavo številnih novih ukrepov, kot so obvezna uporaba mask, obvezno razkuževanje rok, vzdrževanje medsebojne razdalje, zaprtje nenujnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, zaprtje šol, vrtcev, fakultet ter naposled obvezno izolacijo oziroma karanteno. Z diplomsko nalogo smo skušali ugotoviti, kakšen vpliv je imela pandemija ter posledično karantena na družinsko oziroma partnersko nasilje. Nasilje v družini se lahko pojavi v obliki fizičnega, psihološkega, spolnega nasilja ter finančne zlorabe. Poleg tega je nasilja lahko delež vsak ne glede na njegovo starost, spol, spolno usmerjenost, finančno stanje ali stopnjo izobrazbe. Ker družinsko nasilje predstavlja vedno večji globalni problem, je namen številnih vladnih in nevladnih organizacij njegova prevencija ter aktivna pomoč žrtvam tega nasilja. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli sistematični pregled literature. To smo izvedli v bazi podatkov Scopus z izbranimi ključnimi besedami oziroma besednimi zvezami. S kriteriji smo nato vključili vso relavantno študijo, ki se je nanašala družinsko nasilje v času pandemije. S tem smo skušali ugotoviti, ali je pandemija ter karantena vplivala na naraščanje ali upad družinskega nasilja ali pa je to nasilje ostalo na istem nivoju kot pred pandemijo. Z diplomsko nalogo smo skušali najti odgovor na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji in sicer katera oblika nasilja je najpogostejša ter če je pandemija in karantena pripomogla k naraščanju družinskega oziroma partnerskega nasilja.
Ključne besede: nasilje v družini, pandemije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 243; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali kako poteka obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus v tujini in v Sloveniji in kako s tem preprečujejo sekundarno viktimizacijo otrok. Ko otrok doživi zlorabo prvič, temu dogodku rečemo primarna viktimizacija, sekundarna viktimizacija pa nastane, če mora otrok večkrat ponavljati svojo izpoved različnim osebam in s tem spet podoživlja to travmatično izkušnjo. Z namenom preprečevanja sekundarne viktimizacije otrok in lažjega in hitrejšega ukrepanja ob nasilju/zlorabi se je na Islandiji leta 1998 prvič razvil model Barnahus in se uspešno začel širiti po nordijskih državah in kasneje tudi drugod po Evropi. Model nudi celostno obravnavo otrok na njim prijazen, varen in udoben način in kar je še najpomembnejše, v njej je zaposlen strokovno usposobljen kader, ki vse postopke, ki bi jih otrok drugače moral opraviti na različnih lokacijah, opravi pod isto streho. Na začetku smo na splošno predstavili kaj je nasilje, njegove oblike ter posledice, da smo lahko dobili vpogled v to, kako nasilje/zloraba izgleda in kako zelo škoduje vsakemu posamezniku, še posebej otrokom. Nadaljevali smo z opredelitvijo sekundarne viktimizacije, ki je zelo pomembna za naše raziskovanje, saj se model Barnahus osredotoča ravno na odpravljanje le-te. Sledila je splošna predstavitev modela Barnahus v tujini, torej iz kje izvira, kako se je razvijal, čemu je sploh namenjen itd. Pogledali smo tudi kako se je implementiral v različnih državah v Evropi, natančneje v nordijskih državah in pa v naši sosednji državi Hrvaški. Za konec pa smo predstavili še nedavno odprto Hišo za otroke pri nas v Sloveniji. Izvedli smo intervju z direktorico Hiše in sicer z go. Simono Mikec, ki nam je dala veliko pomembnih in koristnih informacij za magistrsko delo.
Ključne besede: nasilje, žrtve kaznivih dejanj, žrtve nasilja v družini, obravnava žrtev, model Barnahus, hiša za otroke, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 526; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno kako je epidemija SARS-CoV-2 v letu 2020 vplivala na stanje kaznivih ravnanj nasilja v družini v Sloveniji. Opredeljena so kazniva ravnanja nasilja v družini, epidemija SARS-CoV-2 in ukrepi, ki so bili sprejeti za preprečevanje širjenja okužb. Predstavljena so kazniva dejanja in prekrški, ki so povezani z nasiljem v družini, opisana kakšna je dinamiko nasilja, kakšne oblike prijav poznamo in kakšni so ukrepi za zaščito žrtev nasilja v družini. Preverjalo se je kako so ukrepi za preprečevanje širjenje okužb vplivali na splošno populacijo in kako na odnose znotraj družine ter ugotavljalo katere skupine so bile najbolj ranljive. Preko statističnih podatkov policije se je ugotavljalo, ali je bilo kaznivih ravnanj nasilja v družini v času epidemije več ali manj. Primerjala so se števila kaznivih ravnanj v letih od 2016 do 2020. Še posebej se je osredotočilo na primerjavo v letih 2019 in 2020 in sicer za čas razglašene epidemije od marca do decembra 2020. Opisano je kako je v času epidemije delovala policija, centri za socialno delo ter vladne in nevladne organizacije, ter izpostavljeno nekaj njihovih akcij in objav vezanih na nasilje v družini. Pri izdelavi diplomskega dela je bil opravljen intervju z vodjem Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, kateri je podal ogromno informacij o načinu dela policije v primerih obravnave kaznivih ravnanj nasilja v družini. Z diplomskim delom je bilo ugotovljeno, da je stopnja kaznivih ravnanj v času epidemije narasla. Vse vladne in nevladne organizacije so zagovornice ničelne tolerance v zvezi z nasiljem v družini, ter se hkrati trudijo opogumljati in ozaveščati tako žrtve, kot posameznike, ki nasilje v družini zaznajo, da takšna ravnanja prijavijo odgovornim institucijam.
Ključne besede: preprečevanje kriminalitete, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, epidemije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo novega koronavirusa in s tem se je začelo obdobje ukrepov, krize in strahu. Večina držav po svetu je začela uvajati ukrepe, da bi zajezile širjenje novega koronavirusa v upanju razbremenitve zdravstvenega sistema in varovanja življenj. Ukrep, ki je prinesel največje spremembe, je bil ustavitev javnega življenja, t. i. »lockdown«, ki je prinesel zaprtje obratov, karantene ali izolacijo, zaprtje šol, omejitev gibanja in druge ukrepe, ki jih velika večina ljudi še ni doživela. Zaprle so se vse ustanove in dejavnosti, v katerih so ljudje izpostavljeni socialnim stikom, razen najnujnejših (lekarne, živilske trgovine ...). V medijih so se začeli pojavljati članki o porastu duševnih bolezni in tudi številu prijav nasilja v družini. Mnogi strokovnjaki so začeli poudarjati, da so ljudje pod vplivom velikega stresa, zaradi negotovosti in panike, ki jih vsak dan obdaja s strani medijev. Diplomsko delo temelji na iskanju odgovorov na dve raziskovalni vprašanji, ki se sprašujeta, ali je imela izolacija velik vpliv na duševno zdravje ljudi in ali je imela izolacija velik vpliv na porast nasilja v družini. Na podlagi mednarodnih študij, sta odgovora na vprašanji pritrdilna, saj je prišlo do zaznavnega porasta tako duševnih bolezni kot tudi nasilja v družini.
Ključne besede: diplomske naloge, COVID-19, nasilje v družini, izolacija, duševno zdravje, pandemija
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 789; Prenosov: 185
Celotno besedilo (977,67 KB)