1. Nasilje odraslih otrok nad starši: odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje : doktorska disertacijaMonika Klun, 2023, doktorska disertacija Opis: Nasilje v družini je družbeni problem, ki je kljub večji družbeni senzibilnosti še vedno prisoten. Pomemben del področja nasilja v družini predstavlja nasilje odraslih otrok nad starši, ki ga spremljajo številni miti in stereotipi. Žrtve doživljajo občutke sramu, strahu, krivde in druge občutke duševne stiske ob dejstvu, da nad njimi izvaja nasilje njihov otrok. Miti in stereotipi, skupaj z doživljanjem tovrstnih občutkov vplivajo na odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje tovrstnih primerov. V pričujoči doktorski disertaciji predstavljamo raziskavo o kriminalističnih vidikih odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja nasilja odraslih otrok nad starši v Sloveniji. Raziskavo smo izvedli z uporabo dveh kvalitativnih metod. V prvem delu smo analizirali 46 policijskih, tožilskih in sodinih spisov iz obdobja 2010–2013, v drugem delu pa smo izvedli fokusni skupini s strokovnjaki na področju zdravstva in socialnega dela ter strokovnjaki iz področja kazenskega pravosodja.
V raziskavi smo ugotovili, da je premoženjski motiv le eden izmed motivov za izvrševanje nasilja nad starši, pri čemer brezposelnost, težave pri iskanju zaposlitve in finančne težave niso edina značilnost storilcev. Nasilje namreč izvajajo tako otroci s finančnimi težavami kot otroci brez tovrstnih težav. Otroci s finančnimi težavami so bolj fizično nasilni, od staršev pričakujejo finančno podporo, otroci brez finančnih težav pa starše zanemarjajo ali jih izsiljujejo glede premoženja, ki bi ga lahko dobili po njihovi smrti. Ugotovili smo, da nasilje odraslih otrok nad starši ne izhaja iz konfliktov, ki se pojavljajo ob skupnem bivanju. Konflikti se dogajajo v vseh družinah in življenje ob sobivanju lahko ustvarja konflikte, ki v nekaterih primerih prerastejo v nasilje. Konflikti so lahko povod za nasilje, niso pa edini vzrok nasilja. Ugotovili smo, da fizični znaki nasilja niso najpogosteje opaženo znaki fizičnega nasilja odraslih otrok nad starši, temveč so najpogosteje prisotni psihološki znaki. Nadalje smo ugotovili, da se ogledi krajev kaznivih dejanj v primerih fizičnega nasilja opravljajo redko (17, 5 %). Ugotovitve raziskave kažejo, da so v vseh kazenskih zadevah, ki so se končale z obsodilno sodbo in izrečeno kaznijo zapora, kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih. V 75 % kazenskih zadev, v katerih je bila izrečena pogojna obsodba so kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih.
V Sloveniji problematika nasilja odraslih otrok nad starši ni raziskana, v tujih raziskavah so obravnavani njeni sociološki, psihološki in psihiatrični vidiki. Nekaj je tudi raziskav, ki preučujejo družbena stališča do tega pojava. Raziskava o kriminalističnih vidikih odkrivanja preiskovanja in dokazovanje še ni bila izvedena, zato je v pričujoči doktorski disertaciji prva, ki tematiko obravnava iz tovrstnih vidikov.
Ključne besede: nasilje nad starejšimi, nasilje odraslih otrok nad starši, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 587; Prenosov: 193
 Celotno besedilo (2,79 MB) |
2. NASILJE NAD STAROSTNIKIMelita Šauer, 2016, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela z naslovom NASILJE NAD STAROSTNIKI je raziskati vrste in obseg nasilja, ki se pojavlja v družbi, s poudarkom, katerim vrstam nasilja in v kakšnem obsegu so le temu izpostavljeni starejši. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije se za starejšo osebo šteje, oseba, ki je starejša od 65 let.
Problem družbe je staranje svetovnega prebivalstva, zlasti v deželah razvitega sveta. V diplomskem delu je zato predstavljena tudi problematika staranja, ter vpliv staranja prebivalstva v deželah razvitega sveta. Ker narašča delež starejšega prebivalstva, pomeni, da narašča tudi nasilje nad starejšimi ljudmi.
Osrednja naloga diplomskega dela glede na postavljene teze diplomskega dela je raziskati obseg nasilja v Sloveniji nad starejšimi ženskami (ali so starejše ženske bolj izpostavljene nasilju kot starejši moški) in starejšimi moškimi, osebnostne lastnosti žrtve in povzročitelja nasilja, ter ali žrtve v praksi, ko doživijo nasilje poiščejo pomoč in nasilje tudi prijavijo.
Starejši pogosto doživljajo psihično, fizično, ekonomsko, institucionalno nasilje, spolno nasilje ter zanemarjanje. Doživljajo ga v družini, v bolnišnicah, domovih za starejše občane. Povzročajo ga družinski člani, sorodniki, negovalno osebje in tretje osebe. Najpogostejše žrtve nasilja med starejšimi so ženske. Vzroki nasilja so: bolezen storilcev nasilja, duševne motnje pri storilcih nasilja, revščina, brezposelnost, zloraba alkohola, stres kateremu so izpostavljeni negovalci, družbena toleranca do nasilja. V večini primerov žrtve nasilja ne prijavijo oziroma ne poiščejo pomoči. Razlogi so: strah pred nerazumevanjem okolice, sram, ter strah pred postopki in izgubo bivališča.
Ključne besede: nasilje nad starejšimi, zloraba, zanemarjanje, nasilje v družini, psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, institucionalno nasilje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 3341; Prenosov: 599
Celotno besedilo (940,86 KB) |
3. Sociološki in zdravstveni vidiki zlorab in nasilja nad starejšimiNina Sukič, 2013, diplomsko delo Opis: O nasilju in zlorabah nad starejšimi se čedalje več govori, čeprav se problem nasilja nad starejšimi v družbi pojavlja že od nekdaj, vendar takrat zgolj kot družinski problem, ki se mora znotraj družine tudi razrešiti. Ker se prebivalstvo stara, je tudi nasilje nad starejšimi vse bolj pereč problem. Predmet diplomskega dela je analiza socioloških in zdravstvenih vidikov zlorab in nasilja nad starejšimi. V teoretičnem delu smo tako najprej opisali starostnike in staranje, slednje smo opisali tudi iz kronološke, biološke in doživljajske perspektive. Predstavljena je tudi gerontofobija, diskriminacija in stereotipi o starejših. Opisali smo tudi različne vrste nasilja in zlorab nad starejšimi, predstavili smo vzroke in dejavnike tveganja za pojav nasilja nad starejšimi, kakor tudi zakaj se še zmeraj zoper to problematiko premalokrat ukrepa, tudi s strani zdravstvenih delavcev. Predstavljene so vladne in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja in zlorab nad starejšimi, vloga medicinskih sester pri obravnavi nasilja ter preventivne dejavnosti in Zakon o preprečevanju nasilja v družini.
Ključne besede: staranje, gerontofobija, zlorabe in nasilje nad starejšimi, dejavniki tveganja zlorab in nasilja nad starejšimi
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 1919; Prenosov: 335
Celotno besedilo (1,12 MB) |
