| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzpostavitev projekta Hiša za otroke v Sloveniji
Ana Rabzelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Dolgotrajni in kompleksni pravni postopki v fazah odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja nasilnih kaznivih dejanj povzročajo sekundarno viktimizacijo, ki žrtvi pogosto povzroči dodatne škodljive posledice. Države so dolžne zagotoviti ustrezne ukrepe za zaščito žrtev v predkazenskem in kazenskem postopku, še posebno v primerih, ko je žrtev otrok. Republika Slovenija v svoji zakonodaji že ponuja posamezne mehanizme za zaščito mladoletnih žrtev kaznivih dejanj. Leta 2018 je pričela z implementacijo projekta Hiša za otroke po islandskem modelu Barnahus, da bi omogočila celostno in učinkovito multidisciplinarno in medinstitucionalno obravnavo otrok, žrtev ali prič kaznivih dejanj. Na enem mestu bo zagotovljena ustrezna zdravstvena in psihološka pomoč ter zaščita. Stremelo se bo k zmanjševanju števila razgovorov, ki jih bo z otrokom opravil isti usposobljen strokovnjak. Krepilo se bo medsebojno sodelovanje in obveščanje med pristojnimi službami, vključenimi v obravnavo. Strokovni delavci Hiše za otroke in glede na potrebo tudi zainteresirani predstavniki sodelujočih zunanjih institucij bodo deležni rednih dodatnih usposabljanj, kar pripomore k učinkovitemu in uspešnemu okrevanju žrtve. Z delovanjem Hiše za otroke bo zagotovljeno hitrejše ukrepanje v primerih obravnave otrok ter hkrati preprečevanje izpostavljenosti otroka večkratnemu podoživljanju travme.
Ključne besede: diplomske naloge, hiša za otroke, sekundarna viktimizacija, žrtve, nasilje, nasilje nad otroki
Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (575,91 KB)

2.
Primerjava posledic fizičnega in psihičnega nasilja nad otroki
Eva Leskovar, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje nad otroki je prisotno že od nekdaj in predstavlja družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina ter kultura. Predstavlja enega od glavnih problemov javnega zdravja in ni le težava posameznika ali posamezne družine ter je v današnji družbi pogostejše, kot si mislimo. Otroci so lahko žrtve fizičnega, spolnega in/ali psihičnega nasilja, zanemarjanja, vrstniškega nasilja, lahko pa so tudi priče nasilju med odraslimi, ki so pogosto njihovi starši. Vse oblike nasilja, ki jih otroci doživljajo, s seboj prinašajo dolgotrajne posledice, ki spremljajo otroka tudi v njegovi odrasli dobi. V magistrskem delu je poudarek predvsem na fizičnem in psihičnem nasilju nad otroki ter na primerjavi posledic teh dveh oblik nasilja. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja in je del vsakega nasilnega odnosa, tako odnosa starš–otrok kot med dvema odraslima osebama. Kljub temu je v današnji družbi psihično nasilje normalizirano, velja za manj hudo obliko nasilja in v primerjavi s fizičnim nasiljem ga je veliko težje zaznati, dokazati ter definirati njegove posledice, ki se lahko začnejo pojavljati šele kasneje, v odrasli dobi. Vsako trpinčenje otrok, ne glede na obliko nasilja, ki ga otrok doživlja, pa je povezano z resnimi težavami internalizacije in eksternalizacije, depresijo, samouničevalnim vedenjem, antisocialnim vedenjem, anksioznimi motnjami, agresijo, motnjami hranjenja, napadi panike, nespečnostjo, občutki sramu in krivde, zlorabo alkohola in prepovedanih drog, nerazvitostjo v izobraževanju in neprimernim spolnim vedenjem. Biti žrtev ali priča nasilju prav tako povečuje verjetnost za žaljivo, nasilno vedenje, partnersko nasilje in kriminalizacijo v odrasli dobi. Pri vseh oblikah nasilja gre za zlorabo moči in kakršno koli nasilje je nedopustno, saj povzroča psihološko, socialno in materialno škodo tako individualno kot tudi celotni družbi.
Ključne besede: nasilje, nasilje nad otroki, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, posledice, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 418; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (567,98 KB)

3.
Nasilje nad otroki in vloga vzgojitelja
Jana Vizjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Predšolski otroci so najbolj občutljiv del naše družbe. Zaradi današnjega sistema in tempa življenja veliko otrok svoj čas in večino otroštva preživi v vrtcu. Odrasli smo otroku dolžni nuditi okolje, v katerem se bo počutil varno in predvsem ljubeče. Pomemben faktor je tudi senzibilen vzgojitelj, ki bo otroka ves čas spodbujal in hkrati spremljal njegov razvoj zavedajoč se, da je pravica vsakega otroka, da živi z ljudmi, ki mu dajejo varno zavetje. Odrasli oz. vsi starši bi se morali zavedati odgovornosti in dolžnosti, da zagotovijo otroku tako fizično kot čustveno varnost. Če tega niso sposobni, je dolžnost drugih odraslih (vzgojitelji, učitelji, strokovni delavci, itn.), ki z otrokom delajo ali so kako drugače vključeni v otrokovo življenje, da mu omogočijo življenje brez nasilja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o občutljivosti vzgojitelja na pojav nasilja. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev iz celotne Slovenije. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci prepoznajo posledice nasilja in ali ga zanjo povezati z oblikami nasilja. Prav tako smo ugotavljali ali poznajo svojo vlogo, se zdijo dovolj informirani in ali odreagirajo na opaženo problematiko nasilja ter kako. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih kasneje obdelali v programu SPSS. Raziskava je pokazala, da so vzgojitelji veliko bolj kompetentni, stabilni pri svojem delu. Na takšne podatke pa seveda vplivala tudi njihova delovna doba.
Ključne besede: nasilje nad otroki, vloga vzgojitelja, zloraba otrok
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 1012; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
SODELOVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO MURSKA SOBOTA IN POLICIJE GLEDE NASILJA V DRUŽINI, V KATEREGA SO VKLJUČENI OTROCI
Daša Gita Lainšček, 2014, diplomsko delo

Opis: Nasilje nad otroki je problem, ki je največkrat skrit v ''varnem'' družinskem okolju. Družina bi naj ustvarjala okolje, v katerem bi otrok našel ljubezen, zaupanje, toplino, razumevanje in podporo. Vse prevečkrat pa temu ni tako. Država je tista, ki mora ustvariti potrebne razmere za varstvo družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine. Leta 2008 je bil za ta namen sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je prvi zakon, ki izrecno obravnava nasilje v družini. Ta zakon določa pojem nasilja v družini, vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini. Zakon kot nasilje opredeljuje vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu. Pri tem pa ni pomembna starost, spol ali katerakoli druga osebna okoliščina žrtve ali povzročitelja. Vse prevečkrat si pred nasiljem zatiskamo oči in ga nočemo videti. Nasilje nad otroki želimo opravičiti z vzgojnimi metodami, intervencijo države pa vidimo kot poseganje v zasebnost družine. Zavedati se moramo, da so otroci skupina ljudi, ki zaradi svoje ranljivosti potrebujejo posebno varstvo, le-to pa jim zagotavlja Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Ni dovolj, da vidimo nasilje in ga prepoznamo, pomembno je, da ga skušamo preprečiti in otroke vzgajati v nenasilnem okolju, v katerem bodo lahko razvili svoje sposobnosti in potencial. Pomembno vlogo v boju proti nasilju nad otroki imajo centri za socialno delo. Omenjeni zakon jim nalaga obveznost, da preučijo okoliščine vsakega primera, da žrtvi nudijo pomoč, da izdelajo načrt pomoči, da vodijo zbirko podatkov in jo obdelujejo ter obravnavajo tudi povzročitelja nasilja in ne le žrtev. Kadar center za socialno delo presodi, da je potrebno izdelati načrt pomoči, ga mora pripraviti v okviru multidisciplinarnega tima, pri katerem je dolžan k sodelovanju pozvati tudi druge organe in organizacije. Ravno to sodelovanje med posameznimi organi in organizacijami pa je ključno za doseganje zastavljenega cilja – preprečiti nasilje nad otroki.
Ključne besede: družina, nasilje v družini, nasilje nad otroki, center za socialno delo, multidisciplinarni tim, sodelovanje organov, policija
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 757; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (625,91 KB)

5.
MUNCHAUSNOV SINDROM
Simona Balek, 2011, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Munchausnov sindrom opisujem vrsto duševne motnje, ko se nekdo, ki rabi pozornost, pretvarja, da je bolan ali pa se namenoma poškoduje. Predvsem pa sem se osredotočila na Munchausnov sindrom po namestniku, ko neka oseba, večinoma je to mati, namerno povzroči bolezen pri svojem otroku oziroma druge prepriča z lažmi, da je bolan. Skozi diplomsko delo so analizirani vzroki, simptomi, posledice in zdravljenje tega sindroma. V začetku diplomskega dela je opisano nasilje v družini, katero se nato opredeli na nasilje nad otroki in potem konkretno na Munchausnov sindrom. Ker je naslov diplomskega dela marsikomu nepoznan, se je prepoznavnost tega sindroma ugotavljala z anketo, ki tako sestavlja zadnji del diplomskega dela. Prav tako je opisanih nekaj primerov, s katerimi so navedbe o Munchausnovem sindromu tudi podkrepljene.
Ključne besede: nasilje v družini, nasilje nad otroki, Munchausnov sindrom, Munchausnov sindrom po namestniku.
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 8036; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
NASILJE NAD OTROKI V VELENJSKI REGIJI
Vesna Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nasilje nad otroki v Velenjski regiji je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je napisanih nekaj besed o tem, kaj nasilje je, opisane so oblike nasilja: spolno nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, zanemarjanje kot oblika nasilja, nekaj besed pa je napisanih tudi o nasilju v družini in nasilju med vrstniki. V empiričnem delu želim z vprašalnikom, ki sem ga posredovala Centru za socialno delo Velenje, ugotoviti, kako pogosto je nasilje nad otroki v Velenjski regiji, in sicer za obdobje od leta 2004 do leta 2008, za vsako leto posebej. Ugotoviti želim tudi, katera oblika nasilja je bila največkrat zabeležena, ali nasilje iz leta v leto narašča, kdo je v večini primerov storilec in ali so pogostejše žrtve deklice ali dečki.
Ključne besede: nasilje nad otroki, fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, zanemarjanje, nasilje v družini, nasilje med vrstniki, žrtve, storilci, posledice 
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 2527; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (386,54 KB)

7.
NASILJE STARŠEV NAD OTROKI V SLOVENIJI
Nataša Milenović, 2010, diplomsko delo

Opis: Nasilja v družini je več vrst: fizično, psihično ali čustveno nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje... Največ govorimo o fizičnem ali telesnem nasilju, katerega najbolj pogoste žrtve so povsod, tudi pri nas, ženske in otroci. Najbolj prikrito je psihično nasilje, ki se kaže kot čustveno izsiljevanje, povzročanje strahu in podobno. Daleč najpogostejše žrtve psihičnega nasilja so otroci, a ker do nedavnega te oblike nasilja sploh nismo dojemali kot nasilje, o njem vemo zelo malo. Velikokrat se različne vrste nasilja prekrivajo. Storilci nasilja so osebe, ki so otroku zelo blizu, posledice nasilja so največkrat dolgotrajne, lahko celo rečemo, da vplivajo na celotno otrokovo življenje. Prav zato je zgodnje odkrivanje in dejansko zavedanje problema nasilja ključnega pomena pri nudenju pomoči otrokom — žrtvam nasilja.
Ključne besede: družina, nasilje nad otroki, vrste nasilja, posledice nasilja, statistika, vladne in nevladne organizacije.
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 5463; Prenosov: 1013
.pdf Celotno besedilo (594,16 KB)

8.
MEDVRSTNIŠKO NASILJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Ksenija Poklič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Medvrstniško nasilje v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj tega smo navedli in opisali, kaj je pojav medvrstniškega nasilja, kaj vpliva nanj, na kaj moramo biti pozorni. Pomemben poudarek smo dali tudi na vrtec, kot vzgojno-izobraževalno ustanovo in vzgojiteljico, kot pomemben dejavnik v otrokovem življenju v predšolskem obdobju. To smo v empiričnem delu tudi raziskali. Nasilje med vrstniki ni nov, je pa na žalost vedno pogostejši pojav. Agresiven otrok predstavlja za družbo posebno skrb, ki pa se je premalo zavedamo. Za obravnavo določenih oblik nasilja med šolajočo se mladino je najbolj specifičen in pogosto uporabljen izraz "bullying", ki ga različno prevajamo. Pri nas se uporabljata dva prevoda besede "bullying", in sicer ustrahovanje ali trpinčenje. V vseh postopkih in odločitvah naj bi bila korist otroka nadrejena vsem drugim interesom. Nasilje nad otroki terja celovite rešitve in prizadevanja, ki bi morala vključiti šolstvo, zdravstvo, policijo, pravosodje, socialne službe, pa tudi nevladne organizacije. Odločitve o možnih rešitvah pogosto presegajo meje in domet različnih strok, ki se s to problematiko ukvarjajo.
Ključne besede: Nasilje med otroki, nasilje v družini, nasilje v vrtcu, posledice nasilja, soočanje in pomoč žrtvam nasilja, vpliv okolja, mediji, možne rešitve.
Objavljeno: 25.03.2010; Ogledov: 4634; Prenosov: 852
.pdf Celotno besedilo (738,81 KB)

9.
Nasilje med otroki s poudarkom na razmerah v osnovnem šolstvu
Andreja Avguštin Majcen, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava pojav nasilja med otroki s poudarkom na razmerah v osnovnem šolstvu. Pri tem so, z namenom iskanja vzrokov slabega ravnanja z otroki in osvetlitve ozadja, razčlenjeni različni travmatski dogodki, kakor tudi značilno nasilje v družini in nadalje, kako se različne posledice manifestirajo kasneje v šoli in izven družinskega okolja. Otroki so deležni nasilja na različnih mestih, vendar pa ga včasih niti ne prepoznajo. Raziskava diplomske naloge temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz dvajsetih vprašanj. Izvedena je bila na dveh osnovnih šolah med učenci tretje triade na temo nasilja v njihovih razredih, pri čemer je sodelovalo 112 učencev. Rezultati so pokazali, da otrokom nasilje ni tuje. Potrdili so domnevo, da je na šoli še vedno največ verbalnega nasilja, ki se dogaja najpogosteje kar v razredu. Dodatno se izkaže, po mnenju anketirancev, da so fantje bolj nasilni od deklet, vendar pa nasilje z leti ne narašča. Zanimiv je tudi podatek, da samo 44% anketirancev popolnoma zaupa zdravstvenemu osebju. Sklep: Čeprav zdravstveno in negovalno osebje nima neposrednega vpliva na vzroke nasilja med osnovnošolci, ima vpliv na blaženje posledic. Pri tem se je pokazalo, da je še nekaj prostora za izboljšanje podobe lika medicinske sestre in predvsem za dolgoročnejše grajenje zaupanja vanje.
Ključne besede: nasilje med otroki, zloraba otrok, travmatski dogodek
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2461; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (932,25 KB)

10.
Nasilje nad otroki
Mojca Lukančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nasilje nad otroki je sestavljeno v celoti iz teoretičnega dela. Znotraj tega smo navedli in opisali različne ter najpogostejše oblike nasilja nad otroki, pomoč žrtvam in deklaracijo o otrokovih pravicah. Nasilje nad otroki je pojav, ki se je dodobra razkril v sodobni družbi.
Ključne besede: Nasilje nad otroki, nasilje v družini, oblike nasilja, posledice nasilja, predsodki in stereotipi o nasilju, soočanje in pomoč žrtvam nasilja, Konvencija o otrokovih pravicah.
Objavljeno: 10.03.2009; Ogledov: 4404; Prenosov: 1510
.pdf Celotno besedilo (464,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici