1. Na poti iz nasilnega partnerskega odnosa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMija Balek, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pot iz nasilnega partnerskega odnosa, kaj žrtvi da moč za odhod iz njega ter obdobje po zapustitvi nasilnega partnerja. Nasilje v partnerskem odnosu še vedno predstavlja veliko težavo v naši družbi. Največ žrtev je žensk, vendar je vedno več tudi moških žrtev. Z nasiljem, ki ga izvaja moški nad žensko, se povečuje tudi neenakost med spoloma, predvsem se kaže v moči med njima, kar posledično vodi tudi do diskriminacije žensk. Na žalost se nasilje izvaja za »štirimi« stenami in tako ga je še težje prepoznati oziroma odkriti, kar žrtvam nasilja predstavlja še toliko težji odhod, saj jih spremlja strah, da jim nihče ne bo verjel. Zato je toliko pomembneje, da se o nasilju več govori, informira in se o tem ozavešča širšo družbo. Z ozaveščanjem in preprečevanjem ter nudenjem pomoči med seboj sodelujejo državne institucije in nevladne organizacije.
V diplomskem delu so predstavljene oblike nasilja ter zakaj žrtve molčijo in vztrajajo v nasilnem partnerskem odnosu. Temu sledi odločanje o zapustitvi nasilnega partnerja, kar ženski predstavlja veliko tveganje, da se situacije s tem ne bi še bolj poslabšala, saj obstaja velika verjetnost, da bi nasilnež, ko bi dognal, da ga partnerka želi zapustiti, nasilje samo še stopnjeval, in tu gredo žrtve na vse ali nič. Ko se oseba, ki doživlja partnerja, dokončno odloči, da naredi konec tovrstnemu odnosu, se lahko obrne na državne institucije ali na nevladne organizacije in tam pridobi ustrezno pomoč. Diplomsko delo se oblik pomoči in procesa odhajanja iz nasilnega odnosa ter državnih institucij in nevladnih organizacij, ki jim pri tem kar se da pomagajo, podrobneje dotaknem v nadaljevanju. Diplomsko delo se dotakne tudi posledic, ki jih nasilje povzroči, in okrevanja po njem, ko ženska dokončno obrne novi list v svojem življenju.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, oblike pomoči, odhod iz nasilnega odnosa, posledice nasilja, življenje po nasilnem odnosu
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1105; Prenosov: 189
 Celotno besedilo (644,13 KB) |
2. Nasilje nad ženskami, vloga državnih organov in pravni postopek : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUrška Repnik, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo nasilje nad ženskami kot posledico nasilja v družini oziroma v partnerskem odnosu. Bistvo naloge je raziskati razkorak med obstoječo zakonodajo in prakso ter ugotoviti, kako je ženska kot žrtev zaščitena. Porajajo se nam vprašanja: ali je zakonodaja zasnovana tako, da nas lahko popolnoma zaščiti pred povzročitelji nasilja, ali je ustvarjena za beneficijo žrtve in ali obstajajo napake v postopkih, zaradi katerih lahko žrtev konča tragično. Obstaja veliko število aktov, katerih namen je zaščititi ženske pred nasiljem. V nalogi smo utemeljili najobsežnejši obstoječi mednarodni akt, ki določa oz. nalaga državam pogodbenicam obveznosti za preprečevanje nasilja nad ženskami, Istanbulsko konvencijo. Ta dokument si med drugim prizadeva spremeniti tako razmišljanje moških kot tudi žensk, ki še niso presegli močno zakoreninjenega prepričanja o neenakovrednem položaju spolov v družbi. Konvencija označuje nasilje nad ženskami kot kršitev človekovih pravic in predstavlja nov mejnik evropskih in zato tudi slovenskih standardov na področju nasilja nad ženskami. Da bi potrdili naše teoretične ugotovitve, smo v praktičnem delu naloge intervjuvala subjekta, ki sta neposredno povezana z nasiljem nad ženskami. Tako smo intervjuja opravili z žrtvijo nasilja, ki ima izkušnje tako s samim dejanjem nasilja kot tudi s celotnim pravnim postopkom, ki mu je sledil, ter z regijsko koordinatorko za obravnavo nasilja na centru za socialno delo. Zanimalo nas je, ali je medinstitucionalni pristop državnih organov in nevladnih institucij ključen za zmanjšanje nasilja, ali sodelovanje med organi deluje v praksi, ali je zakonodaja na področju nasilja nad ženskami v Sloveniji tako dorečena, da zagotavlja uspešno in urgentno reševanje postopkov, in ali je ženska kot žrtev nasilja v predkazenskem in kazenskem postopku popolnoma varna pred povzročiteljem. Vsak od sodelujočih ima v postopku ključno vlogo pri izidu in nenazadnje varnosti žrtve nasilja, pa naj bo to sama žrtev, policist, delavka centra za socialno delo, tožilec ali sodnik, saj ima lahko vsaka napaka, do katere pride v postopku, za žrtev tragične poledice.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, zakonodaja, pravni postopek, državni organi, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2018; Ogledov: 1829; Prenosov: 253
Celotno besedilo (472,92 KB) |
3. DRUŽINSKO NASILJE NAD ŽENSKAMIAlja Hvalec, 2016, diplomsko delo Opis: Na področju preprečevanja družinskega nasilja nad ženskami je bilo v preteklosti storjeno že veliko. Dolgo neviden zasebni problem, je končno postal problem, za katerega je družbeno odgovoren vsak. Vendar kljub prizadevanjem, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, družinsko nasilje, zaradi svoje zasebne narave, še vedno prevečkrat ostaja skrito oziroma ga pristojne institucije odkrijejo šele, ko so posledice že zelo hude ali celo usodne. Poleg zakonodajnih okvirov, ki morajo dati ustrezno pravno podlago za celostno in učinkovito obravnavo primerov nasilja ter usklajeno delovanje in sodelovanje vseh pristojnih institucij, je bistveno ozaveščenje ljudi. Dopustna meja nasilja ne obstaja in vsakršno nasilje je strogo prepovedano in mora biti ustrezno sankcionirano. Odpraviti je potrebno vse oblike diskriminacije, krepiti družbeno moč in ekonomsko neodvisnost žensk ter spodbujati in uresničevati dejansko enakost med spoloma. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi povzročiteljem nasilja, ki tako kot žrtev, potrebujejo strokovno pomoč, ki jo lahko nudijo le dobro usposobljeni in izobraženi kadri.
Ključne besede: Družinsko nasilje nad ženskami, družina, ženske, enakost med spoloma, vzroki in posledice nasilja, dejavniki tveganja, preprečevanje nasilja, pomoč žrtvi nasilja, pomoč povzročitelju nasilja.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2253; Prenosov: 278
Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. VIKTIMIZACIJA ŽENSKMetoda Pavlica Radmanović, 2016, diplomsko delo Opis: Nasilje nad ženskami je po raziskavah in statističnih podatkih (tako domačih kot mednarodnih) pereč problem, ne samo zaradi trpljenja, ki ga žrtve doživljajo, temveč tudi zaradi posledic na zdravstvenem in drugih področjih. Po podatkih Nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih so ženske, ki doživljajo nasilje, v povprečju manj zdrave. Večkrat doživljajo stres, motnje prehranjevanja, spanja, strah, depresivnost in pogosteje mislijo na samomor. Hujše posledice so še smrt, trajna invalidnost, osamitev, ipd. Temu pritrjuje tudi Društvo za Združene narode za Slovenijo , ki dodaja, da se zaradi tega zmanjša tudi možnost sodelovanja žensk v javnem življenju, nasilje pa škoduje tudi njihovim družinam ter celotni skupnosti.
Ker je po mnenju viktimologov mogoče na podlagi viktimoloških spoznanj o ženski kot žrtvi, o njenih bioloških, psiholoških in socialnih značilnostih, oblikah nasilja nad njo in dejavnikih kriminalne viktimizacije razviti bolj uspešen sistem ukrepov, zlasti preventivnih, za zmanjšanje oz. odpravo nasilja nad žensko, sem sklenila v svoji diplomski nalogi predstaviti viktimološka spoznanja o ženskah kot žrtvah kriminalnih dejanj, opredeliti viktimizacijo ženske, zlasti pa ugotoviti vlogo ženske - žrtve pri kriminalnem dejanju, podrobneje opredeliti nasilje nad žensko v družini, spolno nasilje nad žensko, trgovino z ljudmi in premoženjske delikte nad žensko ter predstaviti zaščito žensk v Sloveniji.
Predmet proučevanja v diplomski nalogi je odrasla ženska, posvetila sem se tudi primerjavi viktimizacije mladega dekleta in starejše ženske. Proučevala sem spoznanja viktimologije v ožjem smislu, tj. viktimologije, ki se ukvarja s proučevanjem neposrednih žrtev kriminalnih dejanj. Osredotočila sem se samo na tista deviantna dejanja nad žrtvijo, ki so hkrati tudi kazniva. Pri navajanju podatkov sem se zanašala na uradne statistične podatke, na pridobljene statistične podatke policije v obdobju 2010-2014 in na podatke že narejenih raziskav slovenskih in tujih raziskovalcev.
V diplomski nalogi sem postavila dve hipotezi.
Za hipotezo 1, ki pravi, da viktimizacija žensk največkrat ni naključen pojav, sem ugotovila, da absolutno drži, kar potrjujejo tudi vse raziskave, vključno z mojo na podlagi policijskih statističnih podatkov.
Pri hipotezi 2, ki pravi, da ukrepi institucionalnih in neinstitucionalnih organov upoštevajo spoznanja viktimološke znanosti o nasilju nad ženskami, se nisem mogla toliko zanašati na raziskave in statistične podatke, pač pa bolj na pregled mednarodne in nacionalne zakonodaje, preprečevalnih ukrepov na vseh ravneh, na mnenja priznanih viktimologov, ki pravijo, da »se novejša prizadevanja kažejo v skrbi za žrtve, v pomoči strokovnjakov in pomembni vlogi organizacij in društev za pomoč žrtvam« , na trud organov pomoči za pridobivanjem znanja in skupnim delovanjem ter na uvajanje viktimologije na visokošolskem, univerzitetnem in magistrskem nivoju. Zato menim, da hipoteza deloma drži, saj zlasti z uvajanjem viktimologije v izobraževalne programe policistov, kriminalistov in pravnikov, »vzgajamo« takšne uslužbence, ki bodo razumeli žrtev, vpliv njenih osebnostnih lastnosti na kaznivo dejanje in pomen njene interakcije s storilcem ter ki ne bodo krivili žrtev zaradi njenega obnašanja za lastno viktimizacijo. To še posebej velja za posilstvo in drugo spolno nasilje , kjer še zmeraj velikokrat veljajo družbeni predsodki.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, viktimizacija žensk, nasilje nad ženskami, zaščita žensk
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 2250; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,05 MB) |
5. Povezanost nasilja s psihično, socialno in ekonomsko kvaliteto življenjaInes Blagovič, 2016, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil teoretično in empirično obravnavati fenomen nasilja nad ženskami in raziskati, kako se različne oblike nasilja povezujejo s socialno, ekonomsko in psihično kvaliteto življenja ter stopnjo samospoštovanja. V raziskavi smo na slovenskem vzorcu žensk, preverili, v kolikšni meri se različne vrste nasilja povezujejo s konstruktom samospoštovanja in splošno kvaliteto življenja. Nadalje smo preverili povezanost med statusom zaposlitve, stopnjo samospoštovanja in stopnjo kvalitete življenja. V navezavi s statusom zaposlitve nas je zanimalo, ali med zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženkami (žrtvami nasilja) prihaja do pomembnih razlik v stopnji doživljanja nasilja.
V raziskavi je sodelovalo 120 udeleženk. 51 udeleženk je sestavljalo institucionalni vzorec; udeleženke, ki smo jih zajeli znotraj institucij za pomoč žrtvam nasilja (materinski domovi, varne hiše, svetovalnice). Neinstistucionalni vzorec pa sestavlja 69 naključno izbranih udeleženk. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo NorVold vprašalnika o zlorabah (NorVold Abuse Questionnaire-NorAQ), Lestvico kvalitete življenja (Subjective Quality of Life Scale) in Lestvico samospoštovanja (Rosenberg Self-Esteem Scale-RSES). Udeleženke so na slednje odgovarjale preko spleta (N = 104) ali v obliki papir-svinčnik (N = 16) od avgusta 2015 do januarja 2016. Analiza rezultatov je pokazala, da se je doživljanje nasilja (psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega) statistično pomembno odražalo z nižjimi končnimi vrednostmi na Lestvici samospoštovanja in Lestvici kvalitete življenja.
Magistrska naloga s svojimi ugotovitvami prispeva k spoznanjem na obravnavanem področju, saj natančneje obravnava povezanosti različnih vrst nasilja s socialno, ekonomsko in psihično kvaliteto življenja ter konstruktom samospoštovanja. Dobljeni rezultati opozarjajo na potrebo po drugačnem načinu obravnave nasilja nad ženskami.
Ključne besede: Nasilje nad ženskami, socialna kvaliteta življenja, psihična kvaliteta življenja, ekonomska kvaliteta življenja, samospoštovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2016; Ogledov: 2141; Prenosov: 205
Celotno besedilo (941,41 KB) |
6. PSIHIČNO NASILJE NAD ŽENSKAMI V DRUŽINIMaja Šešerko, 2014, diplomsko delo Opis: Družina predstavlja varno celico, kamor se posamezniki zatekajo pred krutim svetom, a v večini primerov temu ni tako. Največ psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja se zgodi ravno v družini. Nasilje nad ženskami v družini je posledica splošnega prepričanja skozi celotno zgodovino, saj so ženske nekoč veljale za lastnino moža in je imel mož nad njimi ter otroki popolno oblast. Da je nasilje nad ženskami v družini velik problem, se kaže tudi v sprejetju številnih pravnih aktov, tako na mednarodni ravni kot na ravni EU, saj je nasilje nad ženskami v družini ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic. Republika Slovenija je naredila velik korak na tem področju s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini leta 2008, kjer je opredelila vse oblike nasilja v družini. Najmanj opazna oblika nasilja v družini je psihično nasilje, kjer partner s tišino, grožnjo, zmerjanjem in drugimi oblikami vedenja doseže pri partnerki tisto kar želi. Psihično nasilje je huda oblika nasilja, saj lahko pri ženski pusti dolgoročne posledice, ki se kažejo tudi na njenem zdravju. Organi, ki se v Republiki Sloveniji borijo proti nasilju nad ženskami, so predvsem policija, centri za socialno delo in nevladne organizacije.
Ključne besede: Nasilje nad ženskami v družini, psihično nasilje nad ženskami v družini, mednarodni pravni viri, viri EU, slovenska zakonodaja na področju nasilja nad ženskami v družini.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2014; Ogledov: 2343; Prenosov: 395
Celotno besedilo (496,93 KB) |
7. Koncept pomoči družini z izkušnjo družinskega nasilja v času gospodarske krize : magistrsko deloBarbara Nežmah, 2014, magistrsko delo Opis: Nasilje v družini je plah, a zelo nevaren ptič. Živi v premnogih družinah. Skriva se za dobro varovanimi tančicami zasebnosti. Hrani se z revščino, neenakostjo (predvsem spolno), socialno izključenostjo, brezposelnostjo, družbeno ignoranco, negativnimi spolnimi stereotipi, patriarhalnimi družinskimi vzorci itd. Zato ga je izredno težko videti, prepoznati in preganjati. Pri tem so potrebna različna strokovna znanja, potrpežljivost, vztrajnost in sodelovanje mnogih akterjev iz državne in civilne sfere, ter ustrezna finančna sredstva.
Slovenska družba in država sta v boju proti nasilju v družini prehodili dolgo pot. Začetki boja izhajajo iz feminističnih prizadevanj za enakopravnost spolov in za priznanje enakih pravic ženskam kot jih imajo moški. V naslednjih desetletjih sta razvoj zavedanja o vseh negativnih posledicah nasilja v družini in spoznanje, da je nasilje v družini družbeni in ne zgolj zasebni problem, vsaj na deklarativni ravni dosegla svoj vrhunec s sprejemom Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Z njim je država povedala, da nasilje v družini absolutno ni sprejemljivo in do njega napovedala ničelno toleranco in sistemski boj na vseh področjih.
V letu sprejema Zakona je v državi izbruhnila gospodarska kriza. Z njo so se okrepili mnogi dejavniki, ki vplivajo na pojavnost nasilja v družini. Hkrati je država z vprašljivimi političnimi poudarki in varčevanjem pri napačnih programih vzela veter iz jader tudi vsem sistemskim akterjem, ki sodelujejo pri preprečevanju nasilja v družini. Celoten sistemski aparat je v svoji najboljši kondiciji v letih pred krizo, glede na ocene v raziskavah, uspel odkriti in pomagati le majhnemu delu žrtev nasilja v družini, velika večina se je še vedno uspešno skrila »med štiri stene«. V času krize je socialno-varstveni sistem »napaden« z dveh strani: na eni strani izrazito povečanje potreb po njegovih storitvah, na drugi strani varčevanje v javnem sektorju, ki tudi nosilcem odgovornosti za ukrepanje proti nasilju v družini znižuje finančno podporo in krči obseg kadra. S tem bledi vtis najboljših namenov države, ki so na ogled v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, in tako nosilci odgovornosti za ukrepanje kljub zadostni in sodobni zakonski podlagi ne zmorejo rešiti niti toliko primerov kot pred krizo, kaj šele v obsegu, ki ga nakazujejo vedno slabše socialne razmere v Sloveniji.
Ključne besede: gospodarska kriza, revščina, družba, ženske, spolna neenakost, družina, nasilje, nasilje v družini, nasilje nad ženskami, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 31.07.2014; Ogledov: 2287; Prenosov: 284
Celotno besedilo (868,92 KB) |
