| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju
Melita Pernek, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Agresija in nasilje sta velik družbeni problem v številnih državah in vedno večji problem tudi v zdravstvenih ustanovah. Nasilje ima negativen vpliv na člane negovalnega tima in tudi potencialno na študente zdravstvene nege, ki opravljajo prakso v kliničnem okolju, saj lahko povzroči velik stres, kot neposreden rezultat teh neželenih dogodkov. Namen raziskave, ki smo jo izvedli, je bil preveriti kakšne so izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju, s kakšnimi oblikami nasilja se srečujejo in kako vplivajo na njihovo doživljanje. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet v Sloveniji z anonimnim anketnim vprašalnikom, v katerem je sodelovalo 110 študentov zdravstvene nege. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi anketirani študentje bili že vsaj enkrat v stiku z agresivnim pacientom. Z njim so se srečali največkrat na psihiatričnem in geriatričnem področju. Ugotovili smo tudi, da je bila najpogostejša oblika nasilja verbalna oblika ter da študentje ob tem pogosto občutijo strah in lastno ogroženost. Diskusija in zaključek: Prisotnost nasilja s strani pacienta je pomemben problem za študente zdravstvene nege v kliničnih okoljih. Predlagamo, da se sprejmejo ukrepi za preprečevanje zlorab na področju prakse in da se študentom zagotovijo potrebne informacije v zvezi s komunikacijo in metodami zdravstvenega varstva med izobraževanjem. Študente bi morali tudi spodbujati k učenju strategij za zmanjševanje nasilja in kako se odzvati v nasilnih situacijah.
Ključne besede: študij zdravstvene nege, agresija, dejavniki tveganja, vrste agresivnega vedenja, nasilje na delovnem mestu
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 668; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Fizično nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki na delovnem mestu
Aleš Gros, 2016, diplomsko delo

Opis: Fizično nasilje na delovnem mestu medicinske sestre in zdravstvenega tehnika je zelo velika težava, ki se je vpleteni premalo zavedajo. V veliko primerih se kar spregleda in nima prave teže. V diplomskem delu je predstavljeno, kdo so najpogostejši povzročitelji, kakšni so vzroki za nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki ter kaj bi se dalo izboljšati, da bi bilo nasilja čim manj. Z anketo je bilo ugotovljeno, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki počutijo varno na delovnem mestu. Velik delež medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je že doživel nasilje na delovnem mestu, ki je lahko fizično, spolno, ekonomsko ali psihično. V porastu je nasilje vodstvenih delavcev nad zaposlenimi, ki je takoj za nasiljem pacientov (60 %) na drugem mestu. Anketiranci so odgovorili, da v 21 % nasilje povzročajo vodstveni delavci. Pri tem gre za razna izsiljevanja in neizplačevanje nadur, delavci ne upajo na bolniški dopust ipd. Najbolj se je treba posvetiti temu, da medicinske sestre in zdravstvene tehnike prepričamo, da spregovorijo o tem ter da ne bodo imeli občutka sramu ali zapostavljenosti. Zavedati se morajo, da imajo nekoga, ki jim lahko pomaga in mu lahko zaupajo svoje težave. Pomembno je, da se čim več pogovarjamo in da veliko pozornosti namenimo izobraževanju. Le tako bomo počasi zmanjševali nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki.
Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, fizično nasilje, zdravstvo, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, diplomske naloge
Objavljeno: 29.02.2016; Ogledov: 1547; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
MOBING NAD ZAPOSLENIMI NA PRODAJNIH POTEH
Žiga Kresnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar je namenjen raziskavi mobinga in aktivnosti podjetij glede antimobinga med zaposlenimi v gospodarstvu. Mobing, pereča tema, ki se jo kljub vsemu še vedno premalo zavedamo. Zaradi hudih konkurenčnih razmer, ki trenutno vladajo na trgu ter gospodarske krize, ki s svojim delovanjem ne prinaša nič dobrega, se pojav mobinga v podjetjih le stopnjuje. Mobing je potrebno reševati v začetnih fazah, oz. poskrbeti da do njega sploh ne pride, kajti odpravljanje posledic je največkrat izredno težavno ter v določenih primerih ne obrodi sadov. V teoretičnem delu našega diplomskega seminarja najprej opredelimo problem nato pa se osredotočimo na namen, cilje, hipoteze in opredelitev uporabljenih metod dela pri izdelavi diplomskega seminarja. Sledi podrobnejša predstavitev mobinga, posamezne vrste mobinga med katerimi smo posebej izpostavili spolno nadlegovanje, ki sodi med najbolj razširjene vrste mobinga, in prepoznavanje mobinga v podjetjih. Osredotočili smo se tudi na izvajalce mobinga v podjetjih ter na njihove osebnostne lastnosti, kakšni so vzroki za pojav mobinga v podjetjih, oblike mobinga in njegov vpliv na duševno zdravje žrtev mobinga. Opredelili smo tudi nekatere pravne podlage na področju mobinga in predstavili nekaj rešitev, ki lahko podjetjem pomagajo pri preprečevanju in obvladovanju mobinga. V empiričnem delu, smo se obrnili na podjetje iz prakse in sicer na avtohišo Škorjanec d.o.o., s sedežem v Celju. Želeli smo namreč pridobiti relevantne rezultate ter raziskati prisotnost mobinga med zaposlenimi v konkretnem podjetju. V vzorec smo vključili vseh 20 zaposlenih v avtohiši Škorjanec d.o.o. Zaposleni so odgovorili na anketo, ki je vsebovala 12 vprašanj zaprtega tipa, nato pa smo pridobljene rezultate pravilno obdelali in predstavili v obliki grafov, tabel in opisov. V zaključku oz. sklepu smo podali nekaj lastnih mnenj, ki smo si jih ustvarili skozi celotev proces izdelave diplomskega seminarja.
Ključne besede: mobing, nasilje, konflikt, trpinčenje na delovnem mestu, preprečevanje mobinga, anketa
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 624; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Mobing - izpostavljenost psihičnemu nasilju na delovnem mestu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Jernej Potis, 2014, diplomsko delo

Opis: Mobing je oblika čustvene zlorabe in psihičnega nasilja na delovnem mestu. Pri takšnem vedenju gre za namenska in zlonamerna dejanja, ki se pojavljajo daljše časovno obdobje, v pogostih intervalih. Ne glede na to, ali ga izvaja posameznik, skupina, nadrejeni ali podrejeni, pomeni mobing šikaniranje tarče, s ciljem razvrednotiti, diskreditirati, izločiti, ponižati in izolirati. Številne raziskave, opravljene na to temo razkrivajo, da obstajajo velikanske socialne in ekonomske izgube zaradi fluktuacije, absentizma in zmanjšane produktivnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali prisotnost čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu v Sloveniji, poskušali opredelili najpogostejše storilce in žrtve mobinga ter ugotavljali razlike med izpostavljenostjo mobingu glede na spol. Raziskava, ki je bila opravljena med 100 zaposlenimi, je pokazala, da je vse več zaposlenih Slovencev žrtev mobinga. Žrtve, ki so pogosto najbolj ustvarjalni člani organizacije, se soočajo s čustvenimi in finančnimi izgubami. Razumevanje in zavedanje problema mobinga in njegovih posledic je bistven korak k ustvarjanju pozitivnega delovnega vzdušja in minimiziranju tveganja za zdravje in varnost pri delu. Cilj vsake organizacije bi moral biti ustvariti delovno okolje, kjer mobing ni toleriran in zagotoviti obrambne mehanizme za hitro prepoznavo in preprečevanje mobinga. Prepogosto se namreč dogaja, da mobing prej prepoznajo sodelavci, kot pa vodstvo ali žrtve.
Ključne besede: delovno mesto, mobing, psihično nasilje, trpinčenje na delovnem mestu, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 26.08.2014; Ogledov: 1889; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (841,30 KB)

5.
Trpinčenje na delovnem mestu v javnih raziskovalnih organizacijah in ukrepi za njegovo preprečevanje
Brigita Krsnik Horvat, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje stališča raziskovalcev, zaposlenih v javnih raziskovalnih organizacijah v Sloveniji, in sicer o pojavih trpinčenja na delovnem mestu. Namen naloge je ugotoviti resnost njihovih ocen pojavov trpinčenja na delovnem mestu, obstoj in raven poznavanja organizacijskih predpisov, ki urejajo vprašanje trpinčenja na delovnem mestu, ali so pripravljeni prijaviti kršitelje, kakšna so stališča uslužbencev do disciplinskih ukrepov zaradi trpinčenja na delovnem mestu, kateri dejavniki so povezani s stališči o trpinčenju na delovnem mestu in v medsebojni odvisnosti. Na podlagi ugotovljenih stališč in preverjenih hipotez o značilnostih doživljanja na delovnem mestu med raziskovalci so v nalogi predlagani mogoči organizacijski ukrepi za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, ki bi jih lahko uporabila vodstva raziskovalnih organizacij pri načrtovanju preventivnih ukrepov ali ukrepov v primeru, ko se trpinčenje na delovnem mestu med raziskovalci že pojavi. Podatki, uporabljeni v nalogi, so bili zbrani z anonimnim anketnim vprašalnikom kot osnovnim instrumentom raziskave. Hipoteze so bile preverjene s statistično obdelavo (izračunanimi frekvencami, povprečji in odstotki odgovorov, Pearsonovim koeficientom korelacije, stopenjsko hierarhično regresijsko analizo, t-testom), in sicer z računalniškim statističnim programom SPSS. Rezultati raziskave kažejo, da raziskovalci v povprečju jemljejo pojave trpinčenja na delovnem mestu dokaj resno in da organizacijska pravila pri njihovem pojavljanju v večini primerov ne obstajajo. Pripravljenost prijaviti kršitelja je bistveno nižja kakor ocenjena resnost primerov trpinčenja. Raziskovalčevo lastno doživljanje pojavov trpinčenja na delovnem mestu in pripravljenost prijaviti kršitelja je tesno povezana z njegovo oceno sodelavčevega doživljanja resnosti primerov in ali so tudi sodelavci kršitelja pripravljeni prijaviti. Ocena anketiranega raziskovalca o resnosti posameznega primera je višja kakor njegova ocena doživljanja resnosti svojih sodelavcev. Raziskava je pokazala tudi, da anketirani raziskovalci kažejo največjo neenotnost ravno ob odgovorih na vprašanja, povezana s pravili, zasluženo in dejansko kaznijo, pri čemer se pojavljajo dokaj velike razlike med kaznijo, ki bi jo po njihovem mnenju kršitelj moral prejeti, in kaznijo, ki bi jo dejansko ta prejel. Neobstoj jasnih organizacijskih pravil in pričakovano blažje ukrepanje proti kršitelju (če obstaja sploh kakšno) nudi ugodne pogoje za pojav trpinčenja na delovnem mestu. Ob ozaveščanju o ravnanju oz. vedenjskih oblikah, s katerimi se povzroča prikrito a učinkovito trpinčenje na delovnem mestu, je potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zaposleni raziskovalci pripravljenost prijaviti kršitelja bolj povezovali z lastno oceno resnosti pojava kakor z oceno doživljanja resnosti svojih sodelavcev. K temu lahko zagotovo prispeva tudi večji občutek varnosti zaposlenih raziskovalcev. S spreminjanjem doživljanja enega dejavnika hkrati spreminjamo tudi doživljanje drugih dejavnikov, saj so ti v medsebojni odvisnosti.
Ključne besede: trpinčenje na delovnem mestu, psihično nasilje, pojavne oblike trpinčenja, ukrepi za preprečevanje trpinčena na delovnem mestu med raziskovalci, javna raziskovalna organizacija.
Objavljeno: 16.01.2013; Ogledov: 1728; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

6.
Skrito nasilje na delovnem mestu - med zanikanjem in trpljenjem
Petra Dolinar, Maja Modic, Gorazd Meško, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Razlog za pisanje prispevka je dejstvo, da je psihično nasilje (mobbing/bullying) dandanes postalo realnost marsikaterega zaposlenega in delovnih okolij povsod po svetu. Ima resne in uničujoče posledice, tako za žrtev kot tudi za ostale sodelavce, celotno organizacijo in družbo nasploh. Cilj prispevka je opisati fenomenologijo psihičnega nasilja na delovnem mestu in poudariti resnost posledic mobbinga na vseh ravneh.
Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, pravna ureditev
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 2100; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (162,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vloga kadrovskih služb pri obvladovanju mobbinga : magistrsko delo
Maja Tuškej, 2007, magistrsko delo

Ključne besede: mobing, nasilje na delovnem mestu, šikaniranje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1215; Prenosov: 52

8.
POJAVLJANJE MOBBINGA MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVSTVENI NEGI NA ONKOLOŠKEM INŠTITUTU
Matjaž Trupi, 2009, diplomsko delo

Opis: Mobbing je velik problem družbe, organizacije, kjer se pojavi in posameznikov, ki jih prizadene. Ima obsežne posledice, ki jih je težko omejiti, zato je glavnino dela v boju proti mobbingu potrebno opraviti v preprečevanju pojavljanja. Rezultati raziskave kažejo, da se z žrtvijo v zdravstveni negi na Onkološkem inštitutu identificira 37,0 % anketirancev. Največkrat so žrtve tisti, ki so na Onkološkem inštitutu zaposleni manj kot eno leto, ženske, srednješolsko izobraženi in zaposleni za nedoločen čas. Vse žrtve mobbinga na Onkološkem inštitutu doživljajo negativne posledice na psihičnem počutju, v veliki meri pa vpliva tudi na kvaliteto dela. V posameznih primerih anketiranci poročajo o nižji kvaliteti dela zaradi konfliktov in tudi o ogroženosti bolnikove varnosti in življenja. V ustrezen odziv na mobbing neposrednega vodje zaupa 53,4 % anketirancev, v ustrezen odziv vodstva pa 16,4 % anketirancev.
Ključne besede: Mobbing, zdravstvena nega, Onkološki inštitut, šikaniranje, nasilje na delovnem mestu
Objavljeno: 17.07.2009; Ogledov: 2842; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (702,57 KB)

9.
NASILJE NA DELOVNEM MESTU MEDICINSKE SESTRE
Sanja Gavranić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala nasilje na delovnem mestu medicinske sestre. Uvodoma so teoretično opredeljeni osnovni koncepti nasilja, ki so v empiričnem delu preverjeni s pomočjo anketne raziskave. Opredelila sem glavne vrste nasilja: spolno, psihično, fizično in ekonomsko nasilje. Nasilje nad medicinskimi sestrami predstavlja večino nasilja na delovnem mestu. Velik problem predstavljajo, ki nastanejo zaradi nasilja. Moj namen je bil podrobneje predstaviti, velik problem v zdravstvu, ki ga mnogi niti ne opazijo. V empiričnem delu sem izvedla anketno raziskavo, ankete sem razdelila medicinskim sestram zaposlenim na Polikliniki v Ljubljani. S pomočjo analize vzorca 22 anketirancev, se zbrala podatke: kakšne vrste nasilja se vršijo nad medicinsko sestro, kdo ga v večji meri povzroča, kakšne posledice imajo odnosi na njihovo zdravje, kako se odzovejo na nasilje, če so že doživele nasilje in kakšne vrste je bilo to nasilje,… Nasilje na delovnih mestih medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev se dogaja. To nam dokazujejo poleg rezultatov v številkah tudi osebne izpovedi. Seveda pa nasilje tudi vpliva okolje v katerem delajo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE - nasilje - nasilje na delovnem mestu - nasilje v zdravstveni negi - medicinske sestre
Objavljeno: 16.07.2009; Ogledov: 3694; Prenosov: 638
.pdf Celotno besedilo (366,31 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici