1. Prespraševanje položaja slovenske narodne manjšine v Italiji skozi vidik institucionalnega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndrej Koren, 2023, diplomsko delo Opis: Z razvojem družbe se tudi oblika nasilja razvija oziroma spreminja. Družba obsoja in prepoznava neposredne oblike nasilja (fizično nasilje, psihološko nasilje, verbalno nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje itn.), vendar posrednih oblik nasilja, med katere uvrščamo institucionalno obliko nasilja, večina ne prepozna in ne obsoja, kar lahko vodi v nevarno normalizacijo. Za obliko institucionalnega nasilja sta značilna omejevanje in razvoj človekovih potencialov pod točko, ki bi bila sicer brez omejitev potencialno dosegljiva oziroma mogoča. Problematiko institucionalnega nasilja je treba vsakodnevno reševati, saj poglablja družbene neenakosti, pri čemer ustvarja vzporedno družbeno strukturo, za katero so značilni brezperspektivnost, ujetost in pomanjkanje osnovnih življenjskih resursov.
Diplomsko delo obsega predstavitev slovenske narodne manjšine v Italiji in njihove pravice, določene v zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji (zakon št. 38/2001) ter njihove mogoče povezave z obliko institucionalnega nasilja. Neupoštevanje zakonsko določenih pravic omejuje razvoj posameznikovih potencialov znotraj manjšinske skupnosti, kar predstavlja kršenje temeljnih človekovih pravic. Zaradi kulturnih, verskih in jezikovnih razlik se lahko med manjšinskim in večinskim prebivalstvom ustvarijo napetosti, ki nato prerastejo v različne neposredne oblike nasilja.
Ključne besede: slovenska narodna manjšina, institucionalno nasilje, manjšinske pravice, zaščitni zakon, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 31; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. Nasilje odraslih otrok nad starši: odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje : doktorska disertacijaMonika Klun, 2023, doktorska disertacija Opis: Nasilje v družini je družbeni problem, ki je kljub večji družbeni senzibilnosti še vedno prisoten. Pomemben del področja nasilja v družini predstavlja nasilje odraslih otrok nad starši, ki ga spremljajo številni miti in stereotipi. Žrtve doživljajo občutke sramu, strahu, krivde in druge občutke duševne stiske ob dejstvu, da nad njimi izvaja nasilje njihov otrok. Miti in stereotipi, skupaj z doživljanjem tovrstnih občutkov vplivajo na odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje tovrstnih primerov. V pričujoči doktorski disertaciji predstavljamo raziskavo o kriminalističnih vidikih odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja nasilja odraslih otrok nad starši v Sloveniji. Raziskavo smo izvedli z uporabo dveh kvalitativnih metod. V prvem delu smo analizirali 46 policijskih, tožilskih in sodinih spisov iz obdobja 2010–2013, v drugem delu pa smo izvedli fokusni skupini s strokovnjaki na področju zdravstva in socialnega dela ter strokovnjaki iz področja kazenskega pravosodja.
V raziskavi smo ugotovili, da je premoženjski motiv le eden izmed motivov za izvrševanje nasilja nad starši, pri čemer brezposelnost, težave pri iskanju zaposlitve in finančne težave niso edina značilnost storilcev. Nasilje namreč izvajajo tako otroci s finančnimi težavami kot otroci brez tovrstnih težav. Otroci s finančnimi težavami so bolj fizično nasilni, od staršev pričakujejo finančno podporo, otroci brez finančnih težav pa starše zanemarjajo ali jih izsiljujejo glede premoženja, ki bi ga lahko dobili po njihovi smrti. Ugotovili smo, da nasilje odraslih otrok nad starši ne izhaja iz konfliktov, ki se pojavljajo ob skupnem bivanju. Konflikti se dogajajo v vseh družinah in življenje ob sobivanju lahko ustvarja konflikte, ki v nekaterih primerih prerastejo v nasilje. Konflikti so lahko povod za nasilje, niso pa edini vzrok nasilja. Ugotovili smo, da fizični znaki nasilja niso najpogosteje opaženo znaki fizičnega nasilja odraslih otrok nad starši, temveč so najpogosteje prisotni psihološki znaki. Nadalje smo ugotovili, da se ogledi krajev kaznivih dejanj v primerih fizičnega nasilja opravljajo redko (17, 5 %). Ugotovitve raziskave kažejo, da so v vseh kazenskih zadevah, ki so se končale z obsodilno sodbo in izrečeno kaznijo zapora, kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih. V 75 % kazenskih zadev, v katerih je bila izrečena pogojna obsodba so kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih.
V Sloveniji problematika nasilja odraslih otrok nad starši ni raziskana, v tujih raziskavah so obravnavani njeni sociološki, psihološki in psihiatrični vidiki. Nekaj je tudi raziskav, ki preučujejo družbena stališča do tega pojava. Raziskava o kriminalističnih vidikih odkrivanja preiskovanja in dokazovanje še ni bila izvedena, zato je v pričujoči doktorski disertaciji prva, ki tematiko obravnava iz tovrstnih vidikov.
Ključne besede: nasilje nad starejšimi, nasilje odraslih otrok nad starši, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 15; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,79 MB) |
3. Učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja kot sredstvo za preprečevanje družinskega nasilja : magistrsko deloLena Senica, 2023, magistrsko delo Opis: Družinsko nasilje je ena izmed najstarejših pojavnih oblik nasilja in pomeni grobo kršitev človekovih pravic ter človekovega dostojanstva. Čeravno se o tej problematiki v zadnjih desetletjih intenzivno ozavešča družbo, je primerov družinskega nasilja na vsakodnevni bazi še vedno preveč. Pomemben premik v smeri preprečevanja nasilja v družini zagotovo pomeni sprejetje Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v letu 2008. Temeljni namen izvajanja določb tega zakona je predvsem v zagotavljanju učinkovitejše pomoči žrtvam v primerih nasilja, zaščiti žrtve nasilja, prizadevanju za spremembo vedenja povzročitelja nasilja in s preventivnimi ukrepi zmanjšati pojavnost družinskega nasilja. S sprejetjem ZPND sta se država kot tudi družba začeli zavedati resnosti obstoja ter množičnosti družinskega nasilja. Zavedati se je potrebno, da pri družinskem nasilju velja ničelna toleranca, zato se mora slednje preprečevati z različnimi mehanizmi, če pa že pride do nasilnega incidenta, mora država storiti vse, kar je v njeni moči, da čim bolj omili nastale posledice. Sredstvo, ki v trenutku zaustavi družinsko nasilje, je izrek ukrepa prepovedi približevanja, ki ga najpogosteje izreka policija, skladno z Zakonom o nalogah in policijskih pooblastilih (ZNPPol). Povzročitelj nasilja mora ob izreku prepovedi približevanja nemudoma prenehati s svojimi ravnanji, s tem pa ukrep izpolni svoj glavni cilj ‒ žrtvi zagotovi varnost. Z izrečenim ukrepom se žrtvi in povzročitelju nasilja sporoča, da je nasilje zavržno in nedopustno ravnanje, s tem pa se na družbo prenese daljnosežno sporočilo. V tem delu, torej takojšno nudenje zaščite žrtvi nasilja, je ukrep prepovedi približevanja učinkovit in zadosten, saj se s samim izrekom nasilna dejanja promptno prekinejo. Nekoliko več dvomov o sami učinkovitosti prepovedi približevanja v praksi pa se pojavi v zvezi s spoštovanjem izrečene prepovedi približevanja s strani povzročitelja nasilja. Obstajajo namreč številni vzroki, vsled katerih se prepoved približevanja s strani storilcev nasilja ne spoštuje v takšni meri, kot bi bilo zaželeno. Vendar v zvezi z zadevno problematiko neupoštevanja izrečene prepovedi približevanja obstajajo marsikateri predlogi, s katerimi je mogoče izboljšati efektivnost ukrepa prepovedi približevanja na način, da se bo ta spoštoval bolj, kot kažejo dosedanje prakse. Na tem mestu se izpostavlja predlog, ki je zares vreden omembe, in sicer bolj intenzivno ter obvezno vključevanje storilcev nasilja v programe dela, kjer imajo ključno vlogo nudenja pomoči storilcem nasilja, pristojne institucije na področju družinskega nasilja. Poleg pomembnosti slednjih pa je še vedno poglavitnega pomena, da se družbo čim bolj osvešča o družinskem nasilju, saj se moramo vsi ljudje zavedati, da družinsko nasilje ni tabu tema, marveč tema, o kateri se je treba pogovarjati in iskati ustrezne rešitve s katerimi se bo zmanjšala številčnost tega deviantnega pojava. Kot družba nosimo vsi odgovornost, da žrtvam nasilja ponudimo roko, jim prisluhnemo, verjamemo ter jim pomagamo.
Ključne besede: Družinsko nasilje, Zakon o preprečevanju družinskega nasilja (ZPND), ukrep prepovedi približevanja, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prekinitev družinskega nasilja, učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja, program dela, ozaveščanje družbe.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 84; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,77 MB) |
4. Možnosti za preprečevanje strelskih napadov v izobraževalnih ustanovah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloElma Kuduzović, 2023, diplomsko delo Opis: Hudo nasilje v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah je v zadnjih letih postalo vse večja skrb v mnogih državah. Veliko je razprav o tem, kako se spopasti s tem problemom. Velik del razprav je usmerjen v splošne probleme v družbi, kulturne spremembe in kako reagirati na napade, ko do njih pride, in kaj storiti po tem. Ta vprašanja sprožajo precejšnje število različnih razvojnih projektov, vendar se veliko projektov ne osredotoča na taktično in operativno raven preventive ali na natančno in pravočasno preprečevanje hudega ciljnega šolskega nasilja. Glede na razširjenost takšnih strelskih napadov so se številne novinarske in znanstvene raziskave osredotočile na prepoznavanje glavnih dejavnikov tveganja. Večina študij je kot ključni dejavnik tveganja opredelila ekstremno družbeno zavračanje. Drugi dejavniki tveganja, ki jih ugotavljajo raziskave, so vključevali razpoložljivost orožja in uporabo nasilnih medijev, zlasti nasilnih videoiger, pa tudi nasilne glasbe, televizijskih oddaj in filmov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so nekateri strelci imeli psihične težave. Rasa, spol in razred prav tako predstavljajo velik vpliv na strelce. Kot odgovor na množična streljanja v šolah večina šol uvaja in krepi vrsto varnostnih ukrepov, kot je povečana varnost v šolskih kampusih in aktivno strelsko usposabljanje za osebje. Ti ukrepi vključujejo nadzorovan dostop do šole, zgradbe ali zemljišča med šolskim časom, zahteve, uporabo varnostnih kamer, zagotavljanje telefonov v učilnicah in zahtevo po šolskih uniformah. V večini šol so uvedli princip ničelne tolerance do nasilja. Princip ničelne tolerance pomeni, da se v šolah ne dopušča nikakršnega neprimernega vedenja in nasilja, če pa se pojavi, sledijo kazni.
Ključne besede: nasilje, strelski napadi, strelno orožje, izobraževalne ustanove, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 210; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,07 MB) |
5. Odzivanje na nasilje v družini - primerjava med Slovenijo in Portugalsko : magistrsko deloUla Moškerc, 2023, magistrsko delo Opis: Nasilje v družini je kompleksen in zaskrbljujoč pojav, ki se pojavlja v domačem okolju in prizadene vse družbene sloje in kulture. To lahko vključuje psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Najpogosteje se dogaja za zaprtimi vrati, zaradi česar je le-tega težje zaznati in s tem tudi ukrepati. Nasilje lahko prizadene ljudi vseh starosti in spolov. Posledice nasilja v družini so dolgoročne in resne, zato je pomembno, da so pri obravnavanju tako storilca kot tudi žrtve uporabljeni ustrezni ukrepi.
Sama prepoznava in preprečevanje nasilja v družini sta ključna za zagotavljanje varnosti žrtev. To vključuje ozaveščanje, izobraževanje in podporo žrtvam ter tudi strožjo zakonodajo in mehanizme za obravnavo nasilja v družini. Že s prepoznavanjem in z reševanjem problema lahko družba ustvari varnejšo in bolj podporno okolje za vse ljudi. Pri tem se je potrebno zavedati tudi ukrepov, ki so določeni za storilce in so ključni za preprečevanje ponavljanja nasilnih dejanj in za spodbujanje odgovornega ravnanja.
Cilj zaključnega dela je predstaviti, kaj nasilje v družini sploh je, katere vrste nasilja poznamo in kaj je krog nasilja. Po pregledu in primerjavi zakonodajne ureditve nasilja v družini v naših izbranih državah smo ugotovili, da je zelo podobna. Obravnavanje storilcev in ukrepi zanje ter nudenje pomoči žrtvam je s strani organizacij in institucij v obeh državah opravljeno na zelo podobne načine. V nadaljevanju smo podali tudi podatke o številu primerov oz. sami pojavnosti nasilja v družini v izbranih državah, pri čemer smo ugotovili, da je število primerov na Portugalskem konkretno višje kot v Sloveniji. Na koncu smo naredili še predstavitev naših intervjujev, kratko razpravo in predstavili naša raziskovalna vprašanja.
Nasilje v družini ni zgolj osebna težava, ampak tudi družbeni problem, ki zahteva aktivno ukrepanje vseh nas.
Ključne besede: nasilje v družini, žrtve, Slovenija, Portugalska, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 176; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,52 MB) |
6. Nasilje nad otroki v družini in analiza primera smrti dveletne deklice na Gorenjskem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTjaša Šturm, 2023, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomskega dela je opisano nasilje nad otroki v družini, ki je javnozdravstveni problem. Dogaja se v domačem okolju, kjer bi otrok moral biti varen in ljubljen. Kriminalistična preiskava nasilja nad otroki v družini vključuje kriminalistično preiskavo na kraju, zbiranje obvestil, zavarovanje morebitnih dokazov, zasliševanja, razgovore in pričanje. Med postopkom kriminalistične preiskave nasilja nad otroki v družini lahko pride do pojava kognitivne pristranskosti, ki vpliva na policistovo subjektivno doživljanje poteka preiskave.
V drugem delu diplomskega dela je opisana kriminalistično preiskavo smrti deklice. Primer se je zgodil leta 2016 na Gorenjskem in je bil izredno izpostavljen v medijih. Dveletna deklica je bila žrtev fizičnega nasilja ter zanemarjanja in surovega ravnanja svoje matere in njenega partnerja. Prizadejane so ji bile lahke telesne poškodbe, hude telesne poškodbe in posebno huda telesna poškodba, zaradi katere je deklica izgubila življenje. Izrečena jima je bila enotna zaporna kazen, v katero je bil vštet tudi čas pripora, ki je trajal dve leti. Zaradi izvršenih kaznivih dejanj je mati deklice bila obsojena na 23-letno zaporno kazen in materin partner na 21-letno zaporno kazen. Med pisanjem diplomskega dela smo bili seznanjeni z delovanjem policije in tožilstva v predkazenskem in kazenskem postopku, ugotovljene so bile okoliščine kaznivih dejanj in spoznanja, kako so dokazi vplivali na zaporni kazni dekličine matere in materinega partnerja.
Ključne besede: družinsko nasilje, otroci, analiza primera, pristranskost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 32
Celotno besedilo (619,67 KB) |
7. Medvrstniško nasilje med srednješolci Vipavske doline : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNina Bolčina, 2023, diplomsko delo Opis: V današnjem hitro spreminjajočem se času smo priče visoki dinamiki življenja, kjer si želimo v čim večjem obsegu izpolniti svoje želje in potrebe. Včasih način uresničevanja seže preko meja primernega, vse do nasilnega ravnanja. Iz takšnega načina življenja mladina črpa in povzema vzorce vedenja ter se v vse večji meri poslužuje ravnanj, ki sovpadajo s kriteriji medvrstniškega nasilja. Glede na dinamičnost razvoja družbe in novih izzivov dobiva tudi medvrstniško nasilje nove razsežnosti. Zaradi narave omenjenega pojava in pomembnosti vloge preventivnega delovanja v tej smeri je ključnega pomena, da imamo najprej jasno in neposredno sliko o mladostnikih in njihovem splošnem poznavanju medvrstniškega nasilja. Omenjeno se jim lahko dogaja, pa ne vedo, da to ni v skladu s primernim vedenjem, ali se znajdejo v medvrstniško nasilni situaciji in ne vedo kako odreagirati na način, s katerim bi preprečili morebitno ponavljanje nadaljnjih incidentov. V okviru diplomskega dela smo se zato preko anketnega vprašalnika, razdeljenega med srednješolce, osredotočili na njihovo splošno ozaveščenost o medvrstniškem nasilju. Posledice lahko obremenjujejo posameznika skozi celotno življenje, zato smo pozornost posvetili identifikaciji posledic in njihovega vpliva na mladostnika. Na podlagi ambiciozne in tekmovalne družbene klime smo ugotavljali možno povezavo z naraščanjem pojava medvrstniškega nasilja. Poleg pridobitve realne situacije iz izkušenj srednješolcev je vse cilje raziskave spremljala tudi možnost prepoznave izvajanja ali doživljanja medvrstniškega nasilja med anketiranci samimi. Ugotovitve kažejo na razmeroma nizko stopnjo ozaveščenosti o tovrstnem pojavu. Poleg tega smo ugotovili kompatibilnost teoretičnih temeljev in odgovorov anketirancev o škodljivosti posledic za duševno zdravje ter kompetitivno družbeno okolje kot okolje s pogostejšimi situacijami medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, adolescenti, Vipavska dolina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 201; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,41 MB) |
8. Pomoč žrtvam nasilja v družini v ruralnem okolju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Kosi, 2023, diplomsko delo Opis: Nasilje v družini je družbeni pojav, pri katerem eden izmed družinskih članov izvaja nasilje nad drugim z namenom pridobiti nadmoči. V raziskavah in strokovnih literaturah je definicija dobro opredeljena, vendar ni določena jasna meja, kdaj se nasilje dogaja. Okolje, v katerem žrtev živi, vpliva na doživljanje nasilja, saj se nasilje na podeželju podaljša za 25 % dlje v primerjavi z mestnimi središči, kjer je tudi širši nabor pomoči žrtvam. Namen diplomskega dela je bil s strokovnimi članki in raziskavami raziskati doživljanje nasilja v ruralnem okolju in pomoči, ki so žrtvam na voljo s strani vladnih in nevladnih organizacij. Cilj diplomskega dela je bil odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: kakšne so skupne lastnosti in kakšne razlike med nasiljem v družini v ruralnem in urbanem okolju, kam se žrtve iz ruralnih območji največkrat obrnejo po pomoč in kako vladne in nevladne organizacije pomagajo žrtvam nasilja v družini iz ruralnih območij. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili s pomočjo izvedbe intervjujev z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter pregledom strokovnih člankov in raziskav. Na podeželju je še dandanes prisotno tradicionalno razmišljanje o spolnih vlogah, ki je lahko posledica sestave starejšega prebivalstva. Žrtve najpogosteje doživljajo psihično nasilje s strani partnerja, v večini so žrtve ženskega spola in povzročitelji moškega. Organizacije nudijo žrtvam pomoč in podporo, same pa sodelujejo v multidisciplinarnem timu. Žrtve s podeželja si pogosteje poiščejo pomoč pri nevladnih organizacijah, ki si zelo prizadevajo za obveščanje širše javnosti o posledicah nasilja v družini in iskanju pomoči. Potrebna je čim hitrejša intervencija ob zaznavi nasilja v okolju, še posebej, če je otrok sam žrtev ali živi v okolju, kjer se nasilje dogaja, saj lahko dolgoletno doživljanje nasilja žrtvi pusti posledice pri svojem počutju in nenazadnje na zdravju.
Ključne besede: nasilje v družini, pomoč žrtvam, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 194; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,82 MB) |
9. Spletno spolno nasilje med osnovnošolci : magistrsko deloNina Sekirnik, 2023, magistrsko delo Opis: Ob vse večji digitalizaciji sveta in popularnosti družbenih omrežij ter spletnih strani, po drugi strani vse zgodnejšemu prejemu prvih elektronskih naprav z dostopom do interneta, se soočamo s vse večjim pojavom spletnega spolnega nasilja. Otroci so zanj pogosto premalo opolnomočeni in prepuščeni sami sebi v soočanju z njim.
Namen magistrskega dela je ugotoviti ali osnovnošolci doživljajo in prepoznajo spletno spolno nasilje. V teoretičnem delu smo definirali in opisali spolno, spletno in spletno spolno nasilje. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali učenci spletno spolno nasilje dojemajo kot problem, ki se jim dogaja. Zanimalo nas je tudi kakšne oblike tega nasilja doživljajo, kje, kako se ob tem počutijo, kdo ga povzroča in kakšne posledice ima.
V raziskavi je sodelovalo 174 učencev. Rezultati so pokazali, da obstaja statistično značilna povezava v urah, preživetih na elektronskih napravah z dostopom do interneta, in doživljanjem nekaterih oblik spletnega spolnega nasilja. Ugotovili smo, da dekleta ob doživljanju te oblike nasilja občutijo težje občutke, nasprotno, dečki spletno spolno nasilje dojemajo veliko manj emocionalno. Raziskava je pokazala povezavo med aplikacijami oz. spletnimi stranmi, ki jih osnovnošolci uporabljajo, in povzročiteljem spletnega spolnega nasilja. Zadnja ugotovitev raziskave je, da se dekleta pogosteje zavedajo hudih posledic spletnega spolnega nasilja, kot dečki.
Ključne besede: spletno spolno nasilje, spletno nasilje, spolno nasilje, osnovnošolci, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 179; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,18 MB) |
10. Samopoškodovalno vedenje mladostnikov kot posledica družinskega nasiljaŠpela Zavratnik, 2023, diplomsko delo Opis: Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih zelo pogosto, saj se za njega odločijo, ko ne znajo drugače reagirati na neko situacijo, so v čustveni stiski. Največkrat je ravno družinsko nasilje tisto, ki je eden izmed vzrokov za to vedenje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati povezanost družinskega nasilja in samopoškodovalnega vedenja mladostnikov.
V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno iskalnik Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Sintezo zbranih virov smo naredili s pomočjo uporabe vsebinske analize.
V končno analizo smo vključili 18 člankov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je družinsko nasilje eno izmed vzrokov samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Pri mladostnikih, ki so bili priča nasilju v družini, ločitvi staršev, revščini, zanemarjanju, se je samopoškodovalno vedenje pogosteje pojavilo.
Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih pozitivno povezano z nasiljem v družini. Mladostniki pogosto svoje stiske ne izražajo preko besed, temveč skozi druge oblike vedenj (samopoškodovalno vedenje). V kliničnem okolju je medicinska sestra tista, ki največkrat prva prepozna družinsko nasilje, zato mora imeti ustrezne izkušnje, spretnosti. Medicinski sestri skrb za otroke predstavlja velik stres, saj vsak otrok nasilje doživlja drugače.
Ključne besede: mladostniki, družinsko nasilje, samopoškodovalno vedenje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 302; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,33 MB) |
