Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko policijskega nasilja nad temnopoltimi osebami v Združenih državah Amerike, ki je globoko zakoreninjena v zgodovinskih, socialnih in institucionalnih neenakostih med ameriškim prebivalstvom. Namen diplomskega dela je raziskati razsežnost tega pojava ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja naloge, kot so: • pomen zgodovinskega vpliva zakoreninjenega rasizma, • vloga stereotipov, rasne pristranskosti, dehumanizacije, rasnega profiliranja in institucionalnega rasizma, • vpliv izobraževanja, usposabljanja in policijske kulture na preprečevanje nasilja. Delo je teoretične narave in temelji na analizi člankov, raziskav in statističnih podatkov ter zajema tudi analizo primera Georgea Floyda. Rezultati raziskave kažejo, da so temnopolte osebe v ZDA nesorazmerno pogosto žrtve policijskega nasilja zaradi kombinacije zgodovinskih in rasnih predsodkov, pomanjkanja ustreznega nadzora ter sistemske diskriminacije. Posledice takega nasilja zajemajo psihološke travme diskriminiranih skupnosti ter povečanje družbenih nemirov. V zaključku diplomsko delo poudarja pomembnost reforme policijskih praks, vključno z obveznimi izobraževanji o rasni občutljivosti, večjo preglednost in odgovornost policije ter vključevanje skupnosti. Delo prispeva k razumevanju vzrokov in posledic policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA ter vključuje predloge za izboljšanje stanja in zmanjšanje neenakosti.
Ključne besede: policijsko nasilje, sistemski rasizem, nasilje nad temnopoltimi, diskriminacija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Vrstniško ustrahovanje je ponavljajoče se agresivno vedenje, ki je namenjeno povzročanju škode ali stiske drugi osebi. Namen naloge je bil preučiti značilnosti žrtev vrstniškega ustrahovanja. Na podlagi obsežnega pregleda literatute smo ugotovili, da so žrtve ustrahovanja pogosto posamezniki z nižjo samopodobo, ki se težje vključujejo v skupino vrstnikov. Pogosto so tudi bolj sramežljivi in manj asertivni. Posledice vrstniškega ustrahovanja so lahko resne in dolgotrajne, vključujejo pa psihične težave, kot so depresija in anksioznost, ter socialno izključenost. Na podlagi rezultatov pregleda literature je mogoče sklepati, da so za preprečevanje vrstniškega ustrahovanja potrebni programi, ki se osredotočajo na krepitev samopodobe, razvoj socialnih veščin in ustvarjanje pozitivnega ozračja v šolah.
Ključne besede: vrstniško ustrahovanje, medvrstniško nasilje, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Medvrstniško nasilje je pereč problem v šolskem okolju, značilen tako za fante kot dekleta ne glede na starost, raso ali kulturo. Opazovalci medvrstniškega nasilja imajo ključno vlogo pri določanju, ali se bo nasilje nad določenim učencem ali učenko nadaljevalo ali ne. Vedenje opazovalcev pa je velikokrat lahko odraz kakovosti odnosov, ki jih imajo z učitelji. Učitelji lahko s svojim pristopom in načinom vodenja razreda spodbujajo opazovalce k bolj konstruktivnemu in podpornemu vedenju, s katerim lahko oboji prispevajo k zmanjševanju nasilnega vedenja in k spodbujanju pozitivnih interakcij. Podatki, ki smo jih uporabili za raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med socialnim položajem in posameznimi dimenzijami vedenja opazovalcev medvrstniškega nasilja ter preveriti, ali bodo podatki, pridobljeni s samoporočanjem in s poročanjem vrstnikov, podali skladne rezultate. Poleg tega smo raziskali povezavo med zaznano kakovostjo odnosa z učitelji in vedenjem opazovalcev. V raziskavi je sodelovalo 6395 učencev, starih od 12 do 16 let (M = 13,43 ; SD = 0,64). Kot glavni pripomoček je bila uporabljena baterija vprašalnikov, ki je vključevala Vprašalnik vloge opazovalcev, vprašalnik Zaznana kakovost odnosa med učitelji in učenci ter vrstniške nominacije. Na osnovi rezultatov statističnih analiz smo ugotovili, da je socialna preferenčnost zelo nizko pozitivno povezana z zagovorniškim vedenjem in negativno z ne vpletanjem v nasilno situacijo; socialni vpliv je zelo nizko pozitivno povezan z aktivnim in pasivnim spodbujanjem izvajalca nasilja; zaznana priljubljenost je zelo nizko pozitivno povezana z aktivnim in pasivnim spodbujanjem izvajalca nasilja ter negativno z ne vpletanjem v nasilno situacijo; zaznana kakovost odnosa z učitelji je negativno povezana z aktivnim podpiranjem nasilja. Vključevanje značilnosti socialnega položaja opazovalcev in upoštevanje pomena kakovostnega odnosa z učitelji je ključno pri oblikovanju preventivnih programov in intervencij, usmerjenih v preprečevanje/zmanjševanje medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, opazovalci, socialna preferenčnost, socialni vpliv, zaznana priljubljenost, odnosi z učitelji
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, vpet v socialni kontekst, zato ga je treba proučevati z uporabo različnih pristopov in z vključevanjem različnih perspektiv. V znanstveni monografiji so predstavljeni ključni izsledki projekta, v katerem smo z uporabo raznovrstnih virov podatkov (samoporočanje, vrstniška imenovanja, poročanje učiteljev) in naprednih raziskovalnih načrtov (vzdolžna raziskava, fokusne skupine) raziskali vzajemen odnos med psihosocialnimi značilnostmi učencev in razredov ter vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v zgodnjem mladostništvu. Dodatno smo proučili vlogo psihosocialnih značilnosti posameznikov in razredov ter vključenosti v medvrstniško nasilje v odnosu do šolske prilagojenosti učencev. Projekt je vključeval dve raziskavi: osrednjo vzdolžno raziskavo s tremi meritvami, izvedeno na velikem vzorcu mladostnikov, in kvalitativno raziskavo. Na podlagi ugotovitev obeh raziskav smo oblikovali smernice za oblikovanje preventivnih in intervencijskih dejavnosti za podporo takšnim razrednim kontekstom, ki predstavljajo varovalni dejavnik medvrstniškega nasilja v mladostništvu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, zgodnje mladostništvo, socialni odnosi, psihosocialne značilnosti razredov, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 31.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (8,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Dandanes je nasilje veliko bolj razširjeno po svetu in tudi pri nas. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je razširjena v vseh starostnih, socialnih, izobrazbenih in poklicnih slojih. Ogroža večinoma najbolj občutljive skupine ljudi kot so: otroci, ženske in starejši. Nasilje se prične zelo neopazno in prikrito v udobju doma. Najprej se prične s psihičnim nasiljem, nato se vedno bolj stopnjuje do verbalnega in kasneje tudi do fizičnega. Že od nekdaj je bilo nasilje v družini tabu tema, vendar je nasilja vse več in bi si želela, da bi se o tem več govorilo. Ljudje bi morali biti bolj ozaveščeni, kar bi mogoče nasilje preprečilo ali vsaj nekoliko prej končalo. Diplomska naloga obsega primerjavo nasilja v družini med evropskim svetom s poudarkom na Sloveniji ter Bližnjim vzhodom s poudarkom na Afganistanu. Obravnavala sem pojavnost nasilja v omenjenih svetovih. Raziskala sem, kako rešujejo nasilje v družini na področju Afganistana in kako pri nas. To sem raziskala s pomočjo sistematičnega pregleda literature. Predstavila sem tudi različne vrste nasilja ter splošne informacije o nasilju v družini. Policija v Afganistanu se v veliko primerih ne odzove na klice povezane z nasiljem, zato veliko primerov ostane skritih in posledično tudi predstavlja večjo nevarnost za žrtve. Poleg tega se veliko število žensk v Afganistanu sploh boji poklicati policijo na pomoč zaradi strahu pred družinskimi člani. Na drugi strani pa je v Sloveniji kazenski zakonik (191.člen), ki preprečuje vsakršno nasilje v družini. Kljub zakonom pa je tudi v Sloveniji veliko število primerov nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje v družini, psihično nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, spolno nasilje, Evropa, Bližnji vzhoddiplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (586,38 KB)