| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DR. ROSINA FRAN - NARODNI BOREC
Matej Kuhar, 2009, diplomsko delo

Opis: Dr. Rosina Fran (1863—1924) je pomembna osebnost na področju narodnostnega boja Slovencev ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Pred 1. svetovno vojno je bil slogaško usmerjen, svoje delo je usmeril predvsem v pravice slovenskega naroda. Na svoji življenjski poti se je vedno vključeval v javno življenje slovenskega ljudstva, in to vse od svojega študija na Dunaju, do njegovega prvega službovanja v Novem mestu, ob preselitvi v Celje, v Ljutomer in nazadnje v Mariboru. V svojem času se je aktivno vključeval v delo društva Sokol, pravzaprav je bil soustvarjalec društev Sokol na Slovenskem, prav tako pa je imel tudi posluh za preprostega človeka ter njegove potrebe, saj je s svojim delom v Posojilnici poskušal obvarovati slovenskega kmeta pred oderuškimi obrestmi nemških mogotcev. Razmere ob koncu 1. svetovne vojne so prinesle slovenskemu narodu priložnost za ustanovitev nove države SHS, pri kateri je tudi aktivno sodeloval kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko, in to kljub sladkorni bolezni, ki ga je močno prizadela ob prestajanju zapora ob izbruhu prve svetovne vojne. Dr. Rosina je bil narodni borec, spadal je med narodne zanesenjake, ki so z vnemo ustvarjali novo državo.
Ključne besede: Diplomsko delo, dr. Rosina Fran, narodnostni boj, Sokoli, slovensko uradovanje, Narodni svet za Štajersko
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2262; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

2.
MARIBORSKE GIMNAZIJE
Martina Polajžar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Mariborske gimnazije je na začetku na kratko predstavljena zgodovina Maribora, nato je posebna pozornost namenjena pogojem za nastanek in razvoj mariborskih gimnazij, njihovemu učiteljskemu kadru, dijakom, šolskim in obšolskim dejavnostim ter trdemu boju zavednih ljudi, ki so se borili za uveljavitev slovenskega jezika v teh šolah. Mariborske gimnazije so predstavljene skozi začetke tega šolstva v Mariboru, ko je bila izobraževalna ustanova v nemških rokah. V nadaljevanju sta opisana krepitev narodne zavesti med ljudmi ter boj za slovenski jezik v gimnazijah pod vodstvom naprednih profesorjev in perspektivnih gimnazijcev. Po okupaciji so gimnazije predstavljene s poudarkom na pomenu njihovega delovanja za razvoj mesta, prav tako so predstavljeni tudi pomembnejši profesorji in dijaki, ki so delovali in se izobraževali v njih.
Ključne besede: Maribor, gimnazije, učitelji, dijaki, narodnostni boji, obšolske dejavnosti.
Objavljeno: 24.04.2014; Ogledov: 592; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (665,80 KB)

3.
SLOVENSKA ŠTAJERSKA V 19. STOLETJU, KULTURNOZGODOVINSKI ORIS
Snježana Plemeniti, 2015, diplomsko delo

Opis: V ospredje diplomske naloge je postavljen kulturnozgodovinski prikaz slovenske Štajerske v 19. stoletju. V uvodu diplomskega dela je predstavljen kratek oris obdobja, ki je korenito spremenil in zaznamoval celotno slovensko zgodovino predvsem v političnem in kulturnem pomenu. Prelomno leto 1848 ter sam program Zedinjene Slovenije sta bila ključnega pomena za prebujanje Slovencev kot samostojnega naroda in njihove narodne zavesti. Vsekakor je to bil temelj, ki je do tedaj zelo razdrobljene slovenske dežele začel mahoma povezovati. Spodnještajerska mesta Maribor, Celje, Ptuj in tudi druga manjša, toda prav tako pomembna mesta ter trgi, so kljub močni nemški podobi imela v drugi polovici stoletja zelo veliko potencialov prav na področju javnega uveljavljanja slovenščine, ki so se kazali tako v kulturi in šolstvu kot tudi v gospodarstvu in politiki. Eden najpomembnejših dogodkov 19. stoletja je bil za Štajerce Slomškov prenos sedeža Lavantinske škofije leta 1859 iz koroškega Št. Andraža v Maribor. Ustanavljanje prvih društev, čitalnic in taborov prav na štajerskih tleh je Štajersko povzdignilo v sam vrh razvoja slovenskih dežel. V teh organizacijah se je širila narodna zavest in uveljavljal pomen enakovrednosti slovenskega jezika z domačimi glasbenimi, gledališkimi, kulturnimi prireditvami, s prebiranjem in pisanjem slovenske literature, z raznimi spodbudnimi govori ipd. Maribor kot osrednje štajersko mesto, ki je bilo najbolj podvrženo germanizaciji, je v drugi polovici 19. stoletja odigral zelo pomembno vlogo pri politični borbi slovenskega naroda za svojo samostojnost in samobitnost. Z izdajanjem časopisov in časnikov, v katerih so odkrito nastopali proti nemški oblasti in nemškutarjem ter se politično uveljavili, so dokazali, da smo močan narod. Nedvomno so bile za ta dvig zaslužne tudi štajerske osebnosti, ki so s svojim vnetim in marljivim jezikovnim, kulturnim in političnim delom prispevale k uresničevanju zastavljenih slovenskih ciljev. Bile so kot korenine postavljene in prepletene v mozaik slovenskega jezikovnokulturnega razvoja in uveljavljanja samega jezika. Največja zahvala gre prav njim, saj so znali pokazati pravi pomen in moč narodne zavesti in slovenskega jezika, ki je utemeljeno dobival vedno večjo veljavo proti koncu devetnajstega stoletja.
Ključne besede: Slovenska Štajerska, narodnostni boji, 19. stoletje
Objavljeno: 14.01.2016; Ogledov: 839; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (744,85 KB)

4.
POUK GEOGRAFIJE V OSNOVNIH ŠOLAH IN SPLOŠNIH GIMNAZIJAH Z VIDIKA PRILAGODITEV NARODNOSTNIMA MANJŠINAMA V SLOVENIJI
Suzana Leskovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Poučevanje geografije v šolah na slovensko-madžarskem in slovensko-italijanskem narodnostno mešanem območju v Republiki Sloveniji ima v slovenski zakonodaji predvidene številne prilagoditve. Te se kažejo na več nivojih, tako v učnih načrtih, učbenikih, kot tudi na nivoju organiziranosti šole. V diplomskem delu smo z vidika prilagoditev narodnostnima manjšinama analizirali zakonodajo s področja vzgoje in izobraževanja ter človekovih pravic, ki predstavlja podlago za vse nadaljnje aktivnosti pri pouku v dvojezičnih osnovnih in srednjih šolah na slovensko-madžarskem ter osnovnih in srednjih šolah z italijanščino kot učnim jezikom na slovensko-italijanskem narodnostno mešanem območju v Sloveniji. Prilagoditve smo iskali v učnih načrtih za geografijo, izpitnih katalogih za geografijo, predmetnikih, učbenikih ter preverjanjih znanj pri geografiji v osnovni šoli in splošni gimnaziji. Empirični del temelji na intervjujih učiteljev geografije na teh območjih, ki so podali svoje stališče glede teh prilagoditev.
Ključne besede: Geografija, narodnostni manjšini, prilagoditve, učni načrt, učbeniki, osnovna šola, splošna gimnazija, zakonodaja.
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 437; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici