| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prezentacije različnosti med ljudmi v učbenikih in delovnih zvezkih od 1. do 5. razreda osnovne šole
Tamara Šela, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na razlike med ljudmi. Cilj je bil raziskati zastopanost grafičnih in tekstovnih prezentacij različnosti med ljudmi v učbenikih in delovnih zvezkih za spoznavanje okolja in družbe od 1. do 5. razreda osnovne šole. Različnost med ljudmi se je v naši raziskavi nanašala na narodnostno, rasno, etnično in versko pripadnost, spolno usmerjenost in družine ter hendikepiranost. V empirični raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 39 učbenikov in delovnih zvezkov za spoznavanje okolja in družbo, podatke pa smo zbrali z analizo dokumentov. Ugotovitve kažejo, da se grafične in tekstovne prezentacije narodnostne, rasne in etnične pripadnosti pojavljajo pogosteje kot prezentacije verske pripadnosti. V večini analiziranih učbenikov in delovnih zvezkov se pojavljajo grafične in tekstovne prezentacije nuklearne družine, medtem ko se prezentacije družin z istospolnima partnerjema ne pojavijo nikoli. Tudi ostali tipi družin se pojavljajo redkeje kot nuklearna družina. Prav tako se v večini učbenikov in delovnih zvezkov pojavi prezentacija heteroseksualnega para, medtem ko je homoseksualni zastopan le enkrat. Grafične in tekstovne prezentacije, ki se nanašajo na hendikepiranost oseb, se skoraj v vseh prezentacijah nanašajo na telesno prizadete osebe. V šolah skoraj ni več razreda, ki ne bi imel vsaj enega hendikepiranega otroka, otroka druge narodnosti, Roma ali otroka, ki je pripadnik druge verske skupnosti. Učbeniki in delovni zvezki se vedno znova posodabljajo, zato bi bil čas, da se verska pripadnost, tematika istospolnih skupnosti in duševno prizadetih oseb vključuje v učbenike in delovne zvezke pogosteje. Magistrsko delo prikazuje grafične in tekstovne prezentacije različnosti med ljudmi v učbenikih in delovnih zvezkih za spoznavanje okolja in družbe, zato bi lahko to delo pomembno vplivalo na nadaljnje snovanje učbenikov in delovnih zvezkov za spoznavanje okolja in družbe od 1. do 5. razreda osnovne šole.
Ključne besede: različnost, narodnostna, rasna, etnična in verska pripadnost, družine, hendikepiranost
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1497; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Utrip Ptuja v letih 1924 in 1925
Tamara Vajsbaher, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja oris mestne občine Ptuj v letih 1924 in 1925 v luči arhivskega gradiva ter slovenskih časnikov Jutro, Tabor, Slovenec in Straža. Ptuj, ki je pred prevratom veljal za trdnjavo nemštva, je po prvi svetovni vojni pripadel Kraljevini Jugoslaviji in vodstvo mestne občine je prešel v roke Slovencev. Ptujski Nemci so tako postali manjšina v novi državi. Na prvih svobodnih občinskih volitvah leta 1925 so narodne stranke med seboj sklenile zavezništvo, se postavile v bran nemškutarjem in kljub njihovi vztrajni agitaciji izšle kot zmagovalke. Občino je pestil slab gmotni položaj, mestna podjetja so se spopadala z upadom kupne moči prebivalstva in zaradi izgube tržišč z manjšim izvozom, vendar so se kljub temu uresničila dolgoletna prizadevanja za izpeljavo električnega omrežja. Posledično so ukinili mestno plinarno, okrajni zastop pa je od mestne občine prevzel v oskrbo dravski most, s čimer so se pričela prizadevanja za ukinitev mostnine. Na šolskem področju so se ptujski zavodi in šolske ustanove spopadali s pomanjkanjem učencev ter učiteljskega kadra, poskusi in z dejanskimi ukinitvami nekaterih razredov ter zavodov in s slabim finančnim stanjem. Slovenska kulturna in izobraževalna društva, ki so delovala v Ptuju, so si po svojih močeh prizadevala za izpolnjevanje zastavljenih društvenih ciljev, v svojem poslanstvu pa so nosila predvsem narodnoprebudno noto. Nemška društva je medtem, z večinskim nemškim obeležjem, še vedno prežemal nemški nacionalni duh. Navidezno so se sicer asimilirali v novo državo, vendar so se nacionalna nasprotja odražala na vseh področjih javnega življenja.
Ključne besede: Ptuj 1924–1925, gospodarstvo, šolstvo, društveno udejstvovanje, praznovanja, narodnostna nasprotja.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1153; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
NARODNOSTNA RAZLIKOST KOT KONKURENČNA PREDNOST PODJETIJ
Nina Videtič, 2014, diplomsko delo

Opis: Z globaliziranjem gospodarstva prihaja v podjetjih do vse večjega prepletanja ras, narodnosti in kultur, saj se migracije delovne sile in hkrati podjetij samih odvijajo hitro in pogosto. Tako je delovna sila v velikih podjetjih v vedno večji meri narodnostno pisana. Zaradi ekstremno hitrega tehnološkega razvoja, hitrega pretoka informacij in visoke prepustnosti mej, je iskanje konkurenčnih prednosti vedno težje. Eno od področij, ki lahko podjetju prinaša prednost pred drugimi, je morda prav v narodnostni raznolikosti lastnega kadra. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu se seznanimo s pojmi raznolikosti, narodnostne raznolikosti, konkurence in upravljanja raznolikosti. V empiričnem delu pa raziskujemo, kako narodnostna raznolikost vpliva na konkurenčnost podjetja. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, poslanim na osebne naslove kandidatov za anketo po vsem svetu. Z analizo zbranih podatkov smo ugotovili, da raznolikost zaposlenih prinaša dodano vrednost podjetju, če je kvalitetno upravljana. Podjetja z narodnostno raznolikim kadrom so zaradi nabora ljudi iz različnih okolij na trgu uspešnejša, saj narodnostna raznolikost pozitivno vpliva na atraktivnost podjetja pri iskalcih zaposlitve, na višjo inovativnost in kreativnost ter na klimo v podjetju.
Ključne besede: raznolikost, narodnostna raznolikost, konkurenčna prednost, upravljanje raznolikosti, kadri.
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 1526; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
MOTIV IDENTITETE V ROMANIH FRANČIŠKA IN PRIJATELJSTVO PISATELJA FULVIA TOMIZZE
Maja Starc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu nas je zanimal motiv identitete v romanih Frančiška in Prijateljstvo istrskega pisatelja Fulvia Tomizze. V obeh romanih je skozi zgodbi izpostavljena identiteta glavnih literarnih likov Frančiške in Marca. Njuna identiteta je posebna, ker sta oba priseljenca v Trstu. Od ostalih prebivalcev mesta ju ločujeta narodnostna in socialna pripadnost. Marco je Istran in se počuti pripadnik treh narodnosti, enakovredno italijanske, hrvaške in slovenske. Frančiška pa je Slovenka v takrat nestrpnem povojnem Trstu. Zaradi geografske in zgodovinske določenosti mesto sprejema le čisto italijansko identiteto. Vse ostale so tuje in sovražne. Tako ostaneta Frančiška kot Slovenka in Marco kot Istran, neopredeljena prišleka oz. tujca. Zavrnjena se počutita tudi zaradi socialne identitete. Oba namreč prihajata iz revnejšega kmečkega okolja, mesto pa zahteva drugačno držo. Tudi primerjava identitet ostalih literarnih likov temelji na nasprotjih Slovan – Italijan, podeželan – meščan, kritični izobraženec – preprost, zdrav kmet. V romanih so razvidni tudi avtobiografski elementi, predvsem v romanu Prijateljstvo, ki govori o resnični Tomizzevi življenjski izkušnji. Avtorjevo temeljno načelo pri literarnem ustvarjanju je povezovanje Slovencev in Italijanov. Pri vztrajanju za dosego miru in medsebojnega sprejemanja je vedno poudarjal solidarnost, odprtost, poštenost, zaupanje in nujnost po sodelovanju obeh strani, italijanske in slovenske.
Ključne besede: Fulvio Tomizza, Frančiška, Prijateljstvo, motiv identitete, narodnostna opredelitev
Objavljeno v DKUM: 18.10.2012; Ogledov: 2299; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (367,51 KB)

5.
POTOMCI SLOVENCEV V ARGENTINI: ALI JE NARODNOSTNO IDENTITETO POTREBNO IN VEDNO MOŽNO DOLOČITI
Anita Žvikart, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje narodnostno identiteto druge in tretje generacije potomcev slovenskih izseljencev v Argentini. Osredotoča se na teorijo migracij, mednarodne migracije in različne teorije prilagajanja migrantov na novo okolje. Definira identiteto in proces primarne ter sekundarne socializacije, ki ključno prispevata k oblikovanju identitete, tudi narodnostne. Opredelitev glavnih značilnosti slovenske izseljenske skupnosti v Argentini predstavlja nekakšen uvod v raziskavo, katere glavni cilj je ugotoviti, koliko je slovenska narodnostna identiteta prisotna med dvema različnima generacijama potomcev slovenskih izseljencev v Argentini.
Ključne besede: migracije, politične migracije, identiteta, narodnostna identiteta, akulturacija, asimilacija, Slovenci v Argentini
Objavljeno v DKUM: 13.09.2011; Ogledov: 12740; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 8.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici