| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEM MEDKULTURNOSTI PRI PREVAJANJU TRIVIALNE LITERATURE, NA PRIMERU ROMANOV ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU IN BOTER
Janko Trupej, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so medkulturni in ideološki dejavniki vplivali na prevajanje trivialne literature v obdobju, ko je bila Slovenija članica SFRJ. Ti faktorji vplivajo na prevajalske strategije, zato se nekateri prevodi bistveno razlikujejo od izvirnikov. Raziskava je bila izvedena na podlagi primerjave izvirnikov in slovenskih prevodov romanov Boter, pisatelja Maria Puza in Zaklad v Srebrnem jezeru, katerega avtor je Karl May. Obe književni deli prištevamo med trivialno literaturo, ki dosega visoko branost in ima lahko na bralce zato močan vpliv. V diplomskem delu smo se pri primerjavi med izvirnikom in prevodom osredotočili na štiri kategorije: narodnost, rasizem, religija in profanost. S pomočjo metode Kitty M. van Leuven-Zwart smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja, itd. Ugotovili smo, da so bili prevodni premiki pri prevajanju Zaklada v Srebrnem jezeru pogostejši kot pri Botru in so bolj vplivali na makrostrukturno raven. Pri primerjavi prevajalskih strategij smo prišli do zaključka, da je razlog različen pomenski potencial del in različno ciljno bralstvo romanov.
Ključne besede: medkulturnost, ideologija, trivialna literatura, prevajalske strategije, prevodni premiki, narodnost, religija, rasizem, profanost, mikrostruktura, makrostruktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2345; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (562,08 KB)

2.
Didaktične posebnosti pouka družboslovnih predmetov na Dvojezični srednji šoli Lendava
Maja Imre, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Didaktične posebnosti pouka družboslovnih predmetov na Dvojezični srednji šoli Lendava je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu smo podrobneje preučili pojav dvojezičnega pouka, predstavili različne poglede (sociološke, psihološke, didaktične) na ta pojav, ki je tesno povezan z multikulturnostjo, s katero se srečujemo na dvojezičnem območju v Prekmurju. V empiričnem delu pa smo preučevali didaktične posebnosti pouka (dvojezični učbeniki, komunikacija učitelja, preizkusi znanja, učne oblike dela učitelja, dvojezični zapisi, dodatne učne vsebine pri geografiji in zgodovini). Glede na raziskovalna vprašanja lahko potrdimo, da imajo dijaki Dvojezične srednje šole Lendava pozitiven odnos do dvojezičnega izobraževanja in da dvojezičen pouk ne predstavlja nobenih ovir v programih. Večina anketirancev nima negativnega stališča do uporabe dveh jezikov pri pouku, trdi pa, da ni ustrezno poskrbljeno za izvedbo teh dveh jezikov, saj večina učbenikov še vedno ni zapisana dvojezično. Večino zastavljenih hipotez smo delno oziroma v celoti potrdili, saj so nekatere didaktične značilnosti bolj izstopale pri dvojezičnem pouku, ki pa se bistveno ne razlikuje od pouka na enojezični šoli.
Ključne besede: dvojezičnost, narodnost, dvojezični pouk, multikulturnost
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 458; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (847,22 KB)

3.
Uporaba uradnih jezikov v sodnih postopkih na manjšinskih območjih v Republiki Sloveniji
Nežka Kajzer, Sara Krajnc, Barbara Smogavc, Sergeja Smogavc, 2015, strokovni članek

Opis: Ta razprava obravnava problematiko uporabe italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov v sodnih postopkih na območjih Republike Slovenije, kjer sta jezika določena kot uradna jezika. Avtorice ugotavljajo, da obstajajo pravne podlage, ki bi morale na omenjenih območjih dopustiti uporabo uradnih jezikov vsakomur, vendar pa praksa slovenskih sodišč pri tem ni enotna. Predvsem na območju italijanske manjšine sodišča preverjajo tudi narodnost vlagatelja, čeprav za takšno preverjanje ne obstajajo nobeni izdelani kriteriji.
Ključne besede: Slovenija, narodne manjšine, jezikovne manjšine, jezikovne pravice, uradni jezik, sodišča, sodni postopek, manjšinski jeziki, narodnost, Koper, Capodistria, Lendava, Lendva
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 84; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (364,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Diskriminacija na podlagi rase in narodnosti pri zaposlovanju
Anja Mujdrica, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano vprašanje diskriminacije na podlagi rase in narodnosti na področju zaposlovanja, ki je problem preteklosti in sedanjosti. Navedena je pravna podlaga s področja mednarodnega prava, prava EU in slovenskega prava, ki predstavlja boj proti tej obliki diskriminacije. Obravnavano je vprašanje diskriminacije na splošno ter pojem posredne in neposredne diskriminacije. Pri poglavju diskriminacija na podlagi rase in narodnosti je obravnavano vprašanje diskriminacije na podlagi rase in narodnosti nasploh ter sodna praksa Sodišča EU in sodna praksa slovenskih sodišč na tem področju
Ključne besede: diskriminacija, diskriminacija na podlagi rase in narodnosti, boj proti diskriminaciji na podlagi rase in narodnosti, diskriminacija na področju dela, rasa in narodnost
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 112; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici