| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DR. ROSINA FRAN - NARODNI BOREC
Matej Kuhar, 2009, diplomsko delo

Opis: Dr. Rosina Fran (1863—1924) je pomembna osebnost na področju narodnostnega boja Slovencev ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Pred 1. svetovno vojno je bil slogaško usmerjen, svoje delo je usmeril predvsem v pravice slovenskega naroda. Na svoji življenjski poti se je vedno vključeval v javno življenje slovenskega ljudstva, in to vse od svojega študija na Dunaju, do njegovega prvega službovanja v Novem mestu, ob preselitvi v Celje, v Ljutomer in nazadnje v Mariboru. V svojem času se je aktivno vključeval v delo društva Sokol, pravzaprav je bil soustvarjalec društev Sokol na Slovenskem, prav tako pa je imel tudi posluh za preprostega človeka ter njegove potrebe, saj je s svojim delom v Posojilnici poskušal obvarovati slovenskega kmeta pred oderuškimi obrestmi nemških mogotcev. Razmere ob koncu 1. svetovne vojne so prinesle slovenskemu narodu priložnost za ustanovitev nove države SHS, pri kateri je tudi aktivno sodeloval kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko, in to kljub sladkorni bolezni, ki ga je močno prizadela ob prestajanju zapora ob izbruhu prve svetovne vojne. Dr. Rosina je bil narodni borec, spadal je med narodne zanesenjake, ki so z vnemo ustvarjali novo državo.
Ključne besede: Diplomsko delo, dr. Rosina Fran, narodnostni boj, Sokoli, slovensko uradovanje, Narodni svet za Štajersko
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2236; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

2.
MESTNA OBČINA PTUJSKA 1918-1923
Peter Pravdič, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovenci na Ptuju so postali pred prvo svetovno vojno povsem razvit narod z razvito kulturo, znanostjo in umetnostjo, z izoblikovanim jezikom in jasno politično voljo. Na štajerski narodnostni meji so jih že močno ogrožali Nemci. Rešitev so iskali v slovanstvu in vse bolj v jugoslovanski ideji, ki so jo sprejele tudi vse tri slovenske stranke. Temelj države Slovencev, Hrvatov in Srbov je bil postavljen poleti 1918, ko je bilo slovensko ozemlje še vedno del Avstro-Ogrske monarhije. Uspehi narodnoobrambnih bojev so se pokazali ob koncu prve svetovne vojne, ki je zrušila temelje nekdaj na zunaj tako mogočne Avstro-Ogrske monarhije. Težavno uveljavljanje nove oblasti na Ptujskem se je pokazalo pri oblikovanju gerentskega sosveta, v katerem so Nemci izkoriščali strankarska nesoglasja. Z letom 1919 se je Narodni svet lotil spremembe zunanjega videza mesta, pri tem pa pozabil na notranje težave, izjemno nizko kmetijsko produktivnost in nerazvito industrijo. Večina industrijskih obratov je bila v lasti Nemcev in je delovala že pred vojno. V obdobju po vojni se za industrializacijo Ptuja ni kaj veliko storilo, nazadovanje mesta sta pospešili svetovna gospodarska kriza in nelikvidnost denarnih zavodov. Projekt o strateški in gospodarski povezanosti okraja z železniškimi prometnicami naj bi Ptuj povezal z mednarodnimi prometnicami, vendar ni bil sprejet niti en načrt o novi železniški infrastrukturi. Izpostaviti moramo ptujsko gimnazijo, ki je pričela z doslednim izobraževanjem učencev in je s pomočjo zavedne inteligence postala ponos ptujskih izobražencev.
Ključne besede: Ptuj 1918−1923, prevratno obdobje, mestni sosvet, Narodni svet, Štajerčeva stranka, industrija, kmetijstvo, obrt, slovenstvo, nemštvo, nemška politična propaganda, Narodni dom, ptujska gimnazija
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 1210; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (752,53 KB)

3.
DELOVANJE CELJSKEGA MESTNEGA SVETA MED LETI 1919 IN 1921
Marjetka Jug, 2012, diplomsko delo

Opis: Po koncu prve svetovne vojne je oblast v Celju prišla v slovenske roke. Po naročilu Narodne vlade je odšel v Celje tajnik dr. Friderik Lukan, da bi prevzel okrajno glavarstvo in kot vladni komisar tudi gerentsko upravo mestne občine. Prevzem se je vršil 6. novembra 1918 na magistratu ob navzočnosti komisije Narodnega sveta. Razmerje med obema nacionalnima skupinama (Nemci, Slovenci) se je v prvih povojnih letih povsem spremenilo. Slovenci so se čez noč spremenili iz hlapcev v gospodarje. Začela se je slovenizacija celjskega mesta. Do konca leta 1919 je Celje zapustila vrsta uglednih nemških meščanov. Večina profesorjev, uradnikov, sodnikov je namreč kar čez noč ostala brez služb in se bila prisiljena vrniti v Avstrijo. Tudi v samem gerentskem svetu ni bil zastopan niti en Nemec. V časniku Nova doba so se dan za dnem pojavljali članki, ki so zahtevali čiščenje vsega, kar je bilo nemškega. V samem Celju in okolici so morali imeti obrtniki in trgovci po slovenskem prevzemu oblasti slovenske napise, kajti uradni jezik je postal slovenski. Da je bilo čiščenje Celja več kot uspešno, pa je pokazal popis prebivalstva leta 1921. V mestu so namreč našteli samo 859 oseb z nemškim maternim jezikom, kar je predstavljalo le 11,1 % celjskega prebivalstva. Gerentje so vodili Celje do prvih občinskih volitev v Kraljevini SHS, ki so bile 26. aprila 1921. Volilna pravica je bila splošna, enaka in tajna s proporcem. Ženske še niso imele volilne pravice. V Celju so bile za občinske volitve vložene štiri kandidatne liste, zmagovalka pa je bila Jugoslovanska demokratska stranka. To leto pa je bilo za Celje posebno tudi zato, ker je dobilo prvega slovenskega župana dr. Jura Hrašovca. V prvih povojnih letih se je mesto srečevalo tudi s pomanjkanjem hrane, osnovnih življenjskih potrebščin ter s stanovanjskimi problemi, kot številna druga slovenska in seveda tudi evropska mesta. Po prevratu pa so slovenska postala številna društva in šole.
Ključne besede: gerentska uprava, mestna občina, Narodni svet, razmerje med Nemci in Slovenci, slovenizacija celjskega mesta, popis prebivalstva leta 1921, občinske volitve leta 1921, Jugoslovanska demokratska stranka, županske volitve, dr. Juro Hrašovec.
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1914; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

4.
ČASNIKI NA SLOVENSKEM V 2. POLOVICI LETA 1918
Marina Galič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava leto 1918, natančneje njegovo drugo polovico, ki pomeni konec štiri leta trajajoče ter pogubne t.i. Velike ali 1. svetovne vojne, razpad Avstro-Ogrske, konec več stoletne vladavine Habsburžanov, vrhunec uresničevanja narodnih idej ter s tem nastanek številnih novih držav na evropskih tleh, med njimi tudi jugoslovanske. Predvsem za slednje so bile potrebne velike izkušnje ter moč posameznih narodnih voditeljev ter borba, težnje in zaupanje samih narodov. Ozaveščenost ljudi o omenjenih ter ostalih vsakdanjih temah so ljudem tako v tujini kot na slovenskih tleh v največji meri omogočali časniki, ki pa so na podlagi svojih političnih usmeritev novice prinašali zelo raznoliko.
Ključne besede: Avstro-Ogrska, država SHS, kraljevina SHS, narodni svet, narodno vijeće, Trst, JDS
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1305; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

5.
Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani
Vanja Dimc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Ključne besede: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 10; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici