| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli : magistrsko delo
Jakob Slavič, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pogled učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti in vlogo folklornega udejstvovanja pri razvijanju le-te. Posebno pozornost smo namenili vsebinam učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole, folklornemu udejstvovanju na osnovnih šolah in pojmovanju narodne zavesti s strani učiteljev. Teoretični del magistrskega dela zajema opredelitev pojma narod in narodna zavest, ki sovpada tudi s pojmovanjem kulture, s tem pa smo se dotaknili tudi folklore, oziroma ljudskega izročila. Rezultati temeljijo na kvalitativni vsebinski analizi, pri čimer smo podatke pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z učitelji osnovnih šol, ki so bili ob tem tudi vodje folklornih skupin in krožkov. Hkrati smo opravili tudi analizo vsebine folklornih vsebin v učnih načrtih osnovne šole. Ugotavljamo, da se ljudsko izročilo pogosteje pojavlja pri osnovnošolskih predmetih: družba, spoznavanje okolja, slovenščina, tudi glasbena umetnost in zgodovina, vendar je uresničevanje vsebin omenjenih odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev. Izsledki analize prikazujejo pomembno vlogo folklornega udejstvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti, kar se kaže tudi pri (vzgojno-izobraževalnih) razlikah med učenci, ki se udejstvujejo v folklornih dejavnostih, in drugimi učenci. Predlagali bi možne izboljšave v šolskih učnih načrtih in šolskem procesu na področju folklornega udejstvovanja v osnovni šoli. Posledično smo v raziskovalno nalogo zajeli možnosti medpredmetnega povezovanja na folklornem področju in oblikovanje izbirnega predmeta – Folklora.
Ključne besede: folklora, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, narodna zavest, učni načrti osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 543; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Ján Kollár avagy a szláv nemzet jó tulajdonságai?
Róbert Kiss Szemán, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Ján Kollár oziroma dobre lastnosti slovanskega naroda? Študija opozarja na Kollárjevo parno pridigo, ki je imela velik vpliv na nacionalno zavest sodobnih slovanskih narodov. Kollár razpravlja o petih dobrih lastnosti slovanskih narodov: njihovi pobožnosti, marljivosti, veselosti, ljubezni do materinščine in popustljivosti do drugih narodov. Med možne prototipe te pridige sodi članek Jánosa Horvátha z naslovom O verskem in moralnem stanju starih Madžarov v izdaji Tudományos Gyűjtemény iz leta 1817. Način prevzemanja lahko razumemo tudi kot ustvarjalno umetniško dejavnost, s katero je Kollár znatno reinterpretiral omenjene lastnosti in jih prenesel na slovanski narod.
Ključne besede: slovanski narodi, narodna zavest, primerjalne študije, pozitivizem
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1031; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (349,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Slovenci na Hrvaškem
Saša Cvitan, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenske narodne manjšine živijo po svetu in v sosednjih državah Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Njihov položaj je ljudem v matični domovini manj znan in o njenih pripadnikih vedo relativno malo. V diplomski nalogi bomo predstavili slovensko skupnost v hrvaškem okolju, temeljne zgodovinske, zemljepisne, družbene, sociološke, politične, kulturne in jezikovne okoliščine, v katerih živi, deluje in se ohranja že vrsto let. Narodna zavest, ki jo s skupnimi močmi ohranjajo predstavniki vseh slovenskih društev na hrvaških tleh, predstavlja temelj slovenstva na Hrvaškem in možnost njihovega obstoja v večinski hrvaški družbi. Vedno večje število slovenskih društev na celotnem ozemlju Hrvaške kaže na dobro organiziranost Slovencev in njihovo medsebojno povezanost. Številčnost društev sicer govori o dokaj dobrem narodnostnem zavedanju Slovencev, vendar pa lahko v današnjem času zasledimo vedno večjo nezainteresiranost mlajših Slovencev za slovenstvo in slovensko tradicijo. V manjših sredinah je intenzivnost ohranjanja narodne zavesti nekoliko bolj razvita, medtem ko v večjih mestih, predvsem v Zagrebu, Slovenci svojega slovenstva ne doživljajo kot nekaj življenjsko pomembnega. Tudi zanimanje za učenje slovenskega jezika in nadaljnjega šolanja v Sloveniji je veliko večje v Istri in v okolici Varaždina kot pa na primer v Zagrebu.
Ključne besede: Slovenska manjšina, narodna zavest, Hrvaška, Zagreb, Slovenski dom v Zagrebu
Objavljeno v DKUM: 25.08.2016; Ogledov: 1953; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
ODNOS DIJAKOV DO SLOVENSKEGA JEZIKA
Iris Taferner, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo skupaj tvorita teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavamo pomen slovenskega jezika in pišemo o zgodovinskih dejstvih, ki pričajo o izvoru in razvoju slovenščine. Diplomsko delo temelji na proučevanju odnosa dijakov do maternega jezika, njihovem zanimanju za domač jezik, hkrati pa je poudarek tudi na tem, kakšno vlogo ima slovenščina v smislu narodne identitete, kot tudi, ali slovenščina med srednješolci velja za priljubljen učni predmet ali ne. V raziskavi smo se dotaknili tudi problematike vplivanja drugih kultur, torej kakšne poglede imajo dijaki na slovenski jezik v primerjavi s tujimi jeziki. Empirični del smo predstavili z grafičnimi in s tabelaričnimi prikazi rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki nam je razkril, da se dijaki zavedajo pomena maternega jezika. Naš vzorec so bili dijaki prvih in četrtih letnikov izobraževalnega programa gimnazija, farmacevtski tehnik in kemijski tehnik. Raziskava je razkrila mnenje srednješolcev o tem, kako doživljajo slovenski jezik, v kolikšni meri poznajo in spoštujejo njegovo zgodovino ter cenijo njegovo veljavo. Pokazala se je jezikovna ozaveščenost, ki teži k ohranitvi narodne zavednosti še danes, kajti slovenščina si je izborila svoje mesto tudi pri dijakih, pa čeprav njena priljubljenost v šoli ni postavljena najvišje na lestvici, saj jo večina dijakov dojema za posebno in pomembno za slovenski narod, ker ji je skozi stoletja uspelo obdržati živo rabo. Večina dijakov slovenščino v šoli doživlja kot zahteven jezik, za učenje obsežen, vendar hkrati radi spoznavajo materni jezik, njegovo jezikovno zapletenost in kulturo, iz česar sledi, da dijaki v povprečju kažejo pozitiven odnos do slovenskega jezika.
Ključne besede: dijaki, materni jezik, narodna zavest, tuji jeziki, odnos do jezika, priljubljenost slovenščine, težavnost, književni pouk, jezikovni pouk, izvor slovenščine
Objavljeno v DKUM: 22.05.2013; Ogledov: 4357; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici