1. Folklorna dediščina Bele krajine v predšolskem obdobjuMetka Žugelj, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena folklorna dediščina Bele krajine, kakor jo je mogoče prenesti na otroke v predšolskem obdobju. Ljudske pesmi in plesi so malce pozabljeni in zanje ni več takšnega zanimanja, kot je bilo včasih. So del kulturne dediščine, ki jo ohranjamo in negujemo. Ker gre vse v pozabo, kar se tiče ljudskega plesa, pesmi in iger, so vzgojitelji dolžni ohraniti ljudske vrednote, hkrati pa jih prenašati že na naše najmlajše. Ljudska glasbena in plesna dediščina je kulturna vrednota, ki ima globok pomen za kulturo slovenskega naroda in njegovo identiteto. Ljudska glasba ima svoje mesto v Kurikulumu za vrtce. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljeno, kaj je premična kulturna dediščina in kaj je zanjo značilno, opisane so značilnosti otroške ljudske pesmi in narodne noše , ki je značilne za Belo krajino. Omenjena je tudi pesniška zbirka Ciciban, ki jo je napisal Oton Župančič. Opisano je kaj je značilno za ljudski ples povzeta je glasbena spremljava ljudskih plesov in vloga plesa. Ker gre za praktično diplomsko delo, so bile dejavnosti načrtovane in izvedene z otroki. Namen raziskave je bil približati folklorno izročilo domačega kraja otrokom v prvem starostnem obdobju ter izvedeti, kakšen je otrokov odziv. Otroke so seznanili s poezijo, povezano z Belo krajino, z narodno nošo, značilno za domači kraj in izvedli dejavnosti, ki so zajemale otroške ljudske pesmi, plese in igre. Otroci so preizkusili in celostno doživeli poezijo, plese, pesmi, igre in običaj Jurjevo.
Ključne besede: Bela krajina, ljudska pesem, narodna noša, ples, običaji, predšolski otrok.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1958; Prenosov: 170
 Celotno besedilo (2,76 MB) |
2. PO 30-LETNI POTI MAKOLSKE FOLKLORNE SKUPINE PROSVETNEGA DRUŠTVA ANICE ČERNEJEVE MAKOLEŠpela Pušaver, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Po 30-letni poti makolske folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole je empirično zaključno delo, kjer je predstavljen kraj Makole s svojo naravno in kulturno dediščino. V teoretičnem delu je predstavljena makolska folklorna skupina, plesi, ki so značilni za to področje, njihova razširjenost in vloga. Prav tako so predstavljene pesmi, igre in narodna noša, ki je značilna za območje makolske občine. V empiričnem delu zaključnega dela pa je predstavljeno, kakšnem odnos imajo folklorniki do ljudskega izročila.
Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, anketiranih je bilo 44 bivših in zdajšnjih članov folklorne skupine. Najpomembnejše ugotovitve so, da so folklorniki mnenja, da se ljudsko izročilo še vedno širi in ohranja, da vsi anketirani spoštujejo ljudsko izročilo in se jim le to zdi zelo pomembno, da je ohranjanje ljudskega izročila eden izmed pomembnejših dejavnikov za ohranjanje slovenske identitete. Veselje do plesa in druženja sta dva izmed pomembnejših dejavnikov za priključitev k folklorni skupini. Folklorniki prenašajo znanje v svoje okolje, saj znajo ljudske plese, ki jih plešejo, tudi poimenovati in prikazati.
Ključne besede: Makole, folklora, makolska folklorna skupina, ljudsko izročilo, ples, pesem, narodna noša.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 1166; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Modeliranje oblačil z elementi štajerske narodne nošeUrška Bačun, 2013, diplomsko delo Opis: Oblačilna kultura, je del mozaika Slovenske oblačilne kulturne dediščine. Obleka je ogledalo človeka, z njo lahko izražamo samega sebe, svoj družbeni položaj. Lahko pa tudi izrazimo svoj odnos do kulturne dediščine. Premalo tudi poznamo in obujamo ljudske običaje, mlajša populacija izgublja stik z njimi. Cilj diplomskega dela z naslovom˝ Modeliranje oblačil z elementi štajerske narodne noše˝, predstaviti Štajersko nošo in njene elemente, ter jih vpeljati v sodobno obleko. Rezultat diplomskega dela bo lastna interpretacija obleke z elementi Štajerske narodne noše.
Ključne besede: ljudska noša, narodna noša, štajerska kmečka noša, kostumiranje in modeliranje oblačil, modno oblačilo.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 2305; Prenosov: 341
Celotno besedilo (2,49 MB) |
4. REKONSTRUKCIJA ŽENSKE BELOKRANJSKE NOŠETatjana Kozar, 2010, diplomsko delo Opis: Oblačilna kultura je del kulturne dediščine posameznega naroda. Predstavlja sredstvo, preko katere posameznik izraža svojo identiteto in preko katerih posameznik ali družbena skupina sporoča svoj položaj v družbeni skupini. Diplomsko delo z naslovom »Rekonstrukcija ženske belokranjske noše« temelji na dekompoziciji posameznih oblačilnih delov belokranjske noše ter njihovi transformaciji v sodobno in nosljivo oblačilo za širšo populacijo. Podrobno proučevanje oblačilne dediščine Bele krajine je predstavljalo izhodišče za oblikovanje kolekcije ženskih oblek, ki vsebujejo značilne konstrukcijske detajle belokranjske noše, kot tudi ornametiko belokranjskih vezenin in klekljano čipko. Rezultat diplomske naloge predstavlja pet modelov, ki odražajo lastno interpretacijo ženske belokranjske noše v sodobno in nosljivo obleko.
Ključne besede: narodna noša, ljudska noša, belokranjska noša, platno, vezenina, konstruiranje in modeliranje, tiskanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2010; Ogledov: 5209; Prenosov: 435
Celotno besedilo (11,39 MB) |
