Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Začetno opismenjevanje poteka v prvem triletju osnovne šole. Uspeh učenca v prvih letih šolanja je odvisen tudi od razvoja grafomotoričnih spretnosti in senzoričnih funkcij. Cilj sodobnega bralnega pouka je, da bi vsak posameznik bral tekoče, prebrano razumel in bil sposoben pridobljene informacije uporabiti za reševanje življenjskih problemov. Pomemben vpliv na celoten potek razvoja posameznikovega branja in pisanja imajo razvite sposobnosti glasovnega zavedanja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili komunikacijske dejavnosti, ki so sestavni del sodobnega bralnega pouka, podrobneje predstavili opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole ter podrobneje raziskali teoretične vsebine branja in pisanja. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu smo predstavili potek učnih srečanj v kronološkem zaporedju. V opisih srečanj smo sproti beležili komentarje in naša opažanja. Izkazalo se je, da so učna srečanja kljub kratkemu časovnemu intervalu v splošnem prispevala k napredku učencev. Ugotovili smo, kako pomembno je zgodnje odkrivanje težav, kako pomembno vpliva dobro razvito glasovno zavedanje na branje in pisanje ter kako pomembna je notranja motivacija v procesu učenja.  
Ključne besede: opismenjevanje, branje, razumevanje branja, pisanje, narek
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 776; Prenosov: 129
Celotno besedilo (3,98 MB)

Opis: Vsak posameznik vstopi v šolo z različnim predznanjem. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je ključnega pomena pri načrtovanju in izvajanju pouka. Samo tako lahko učitelj prilagodi pouk vsakemu posamezniku, glede na njegove zmožnosti, in mu na takšen način omogoči najboljše pogoje za razvoj in napredek. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti napredek posameznikov pri pisanju iz prvega v drugi razred. V prvem razredu smo posameznikovo predznanje pisanja preverili s preizkusom predznanja, ki je vseboval pisanje črk in besed po nareku. V drugem razredu pa smo njihov napredek preverjali s pisanjem nareka. V raziskavi je sodelovalo 108 učencev iz dveh osnovnih šol. Prvo preverjanje je predstavljal preizkus predznanja, ki smo ga izvajali oktobra 2017. Na podlagi teh rezultatov smo razvrstili učence v tri skupine, glede na predznanje. Drugo preverjanje pa je bilo pisanje nareka, ki smo ga izvedli maja 2019. Napake iz nareka smo klasificirali v tabelo in jih razvrstili v tri glavne podskupine.
Ključne besede: poslušanje, pisanje, grafomotorika, narek
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1448; Prenosov: 239
Celotno besedilo (730,16 KB)

Opis: Opismenjevanje otrok se prične tako rekoč že od rojstva in ne šele v prvem razredu. Otroci pričnejo z razlikujočim poslušanjem, na katerem temeljijo preostale vrste poslušanja, ko začnejo zaznavati zvoke in jih prepoznavajo, ko začnejo ločevati glas od hrupa. Govor se prične razvijati že pri nekaj mesecih, ko se dojenčki poigravajo z izgovorjavo različnih glasov in zlogov. Sistematično se razvijanje predopismenjevalnih spretnosti nadaljuje v vrtcu in nato še v šoli, kjer postopoma učenci začnejo ločevati med posameznimi besedami, glasovi in zlogi v besedah, jih prepoznavajo, odkrivajo in poimenujejo, iščejo rime. Učenci morajo dobro razlikujoče, razčlenjujoče in razločujoče slišati. Vse to sodi k usvajanju glasovnega zavedanja, ki če je dobro usvojeno, pripomore k boljši slovnični in pravopisni korektnosti pri nareku, kot v nadaljevanju kaže raziskava. Raziskava temelji na slučajnostnem priložnostnem vzorcu 78 učencev, med katerimi je 46 dečkov in 32 deklic, od tega jih 46 obiskuje mestne in 32 primestne šole. Raziskava je potekala kar pet let, saj so bili učenci prvič vključeni v njo v prvem razredu in zadnjič v petem razredu, vendar so pri raziskavi sodelovali petkrat. Enkrat v prvem razredu, kjer je raziskava potekala tri dni, saj je potekala v obliki odprtih vprašanj. Dvakrat so bili v raziskavo vključeni v drugem razredu, prvič so pisali narek in drugič opis. Na enak način je potekala raziskava še v petem razredu. V prvem razredu temelji pouk slovenskega jezika na usvajanju in utrjevanju glasovnega zavedanja. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2011 je v ospredje še bolj postavljen učenec kot individuum, bolj je pomembno njegovo znanje kot znanje skupine. Zato mora učitelj v začetku prvega razreda preveriti, na kateri stopnji je usvojeno glasovno zavedanje, in na njej dalje graditi. V pomoč mu je individualni načrt učenca, ki si ga izdela sam za vsakega učenca posebej in v njega vlaga učenčeve izdelke ter vpisuje rezultate glaskovanja, zlogovanja in rimanja. Na podlagi tega lahko učitelj nadaljnje delo lažje diferencira in razvija učenčeve sposobnosti razločujočega in razčlenjujočega poslušanja. Ko so temelji dobri, trdi in zakoreninjeni, pa lahko nadaljuje z usvajanjem sekundarnih jezikovno sporazumevalnih spretnosti, torej pisanja in branja, pri katerih mora učenec znati uporabiti že prej pridobljeno znanje primarno jezikovno sporazumevalnih spretnosti. Učenci imajo čas do konca drugega razreda, da usvojijo branje in pisanje in nato ti dve spretnosti nadgrajujejo v tretjem razredu. V raziskavi nas je zanimalo, ali ima dobro usvojeno glasovno zavedanje vpliv na kasnejše pravopisne in slovnične korektnosti pri pisanju nareka in opisovanja, kjer pa morajo biti učenci pozorni tudi na zgradbo besedila, pomen besed in tvorjenje povedi. Postavljena je bila hipoteza, da bolj kot imajo učenci razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, manj bodo imeli težav s pisanjem in branjem. Tehnike pisanja in branja bodo usvojili lažje, hitreje, z manj težavami in neuspehi kot učenci, ki so imeli manj razvito glasovno zavedanje. Učitelj mora prepoznati učence, ki imajo težave z glasovnim zavedanjem, in delo pri pouku oziroma dopolnilnem pouku diferencirati ali individualizirati tako, da jim ponudi ustrezne vaje, ki krepijo pomanjkljive spretnosti. Predvidevam, da se bo pri raziskavi pokazalo, da so pomanjkljive spretnosti glasovnega zavedanja pripomogle k pravopisnim napakam pri nareku in opisu živali v drugem razredu ter nareku in opisu predmeta v petem razredu. Predvidevam še, da se bo v petem razredu število napak večalo sorazmerno s pomanjkljivo usvojenimi spretnostmi glasovnega zavedanja. Torej, slabše kot so imeli razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, več bo napak v drugem razredu, pravopisna in slovnična korektnost pa se bo še zmanjšala tudi v petem razredu.
Ključne besede: poslušanje, razlikujoče, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, narek, neumetnostno besedilo, opis živali, opis predmeta, prvi razred, drugi razred in peti razred
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1503; Prenosov: 202
Celotno besedilo (2,34 MB)

Opis: Devetletna osnovna šola je prinesla veliko sprememb v osnovno izobraževanje, kar se kaže predvsem v ogromnih količinah informacij, ki naj bi jih učenci usvojili. Ob tem je osnovna šola razdvojena med vzgojnimi in izobraževalnimi vsebinami. Kot posledica teh sprememb se izgublja pomembnost razvijanja temeljnih sposobnosti, med katere spadata opismenjevanje in bralna pismenost. Pismenost je bila v preteklosti dobrina in privilegij določenih družbenih slojev. Le izbranci so se lahko učili branja in pisanja, ki jim je omogočalo ali utrjevalo družbeni položaj in manj manipulacije z njihovim življenjem. Danes pa sta to temeljni orodji za delovanje vsakega posameznika. Danes skoraj ni možno preživeti dneva, ne da bi se srečali z različnimi oblikami pismenosti: jutranjimi novicami v časopisu, imeni ulic ali drugimi znaki in obvestili na ulici, neizogibnim branjem in pisanjem na delovnem mestu, branjem in pisanjem za potrebe družinskega življenja, lastnega prostega časa ter družbenega udejstvovanja. Poleg različnih vsebin se pojavljajo tudi različne oblike in metode za rabo branja in pisanja, ki so podprte z najnovejšimi tehnologijami, ki se jih že najmlajši naučijo obvladovati. Računalniki, telefoni, bankomati, gospodinjski stroji ipd. so del našega vsakdanjika. Iz tega lahko sklepamo, da pomen pismenosti tako za posameznika kot družbo nenehno narašča. Diplomska naloga podrobneje predstavlja branje, razvojne teorije branja in opismenjevanje, motnje v razvoju opismenjevanja in vpliv različnih dejavnikov na le-te. V drugem delu naloge se osredotoča predvsem na odkrivanje specifičnih učnih težav ob zaključku 3. razreda (opismenjevanja) s pomočjo diagnostičnega nareka in testa branja ter povezava le-teh z oceno pri slovenščini v kasnejšem obdobju.
Ključne besede: bralna pismenost, branje, opismenjevanje, motnje branja, diagnostični narek, test branja, specifične učne težave
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1719; Prenosov: 273
Celotno besedilo (825,20 KB)

Opis: V prvem triletju osnovne šole gredo učenci skozi fazo opismenjevanja, kar pomeni učenje branja in pisanja. Pri pisanju imajo veliko vlogo vaje iz grafomotorike, s katerimi učenci pridobijo občutek za držanje pisala, orientacijo na pisalni podlagi in občutek za pisanje. V prvih letih osnovne šole je za učence poslušanje eden od najpomembnejših virov pridobivanja znanja, ki ga lahko izvajamo z različnimi vajami. Narek in napake, ki jih učenci zagrešijo pri pisanju, pa omogočajo dober vpogled v učenčevo zmožnost pravilnega zapisovanja in v težave, ki jih označuje pojem disgrafija. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, osredotočila sem se predvsem na pisanje. Opisala sem osnove pisanja, kako učence uvajati v pisanje, opisala sem metode učenja pisanja in grafomotoričen razvoj. Posebno poglavje sem namenila tudi pisanju nareka, ki sem ga izvedla z učenci štirih osnovnih šol, ki so črke pridobivali na različne načine. V empiričnem delu je sledila predstavitev napak, ki so se pojavile pri pisanju nareka v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Napake se navezujejo na področje prostorskega zaznavanja in vizualno-motorične koordinacije, na področje slušnega razločevanja in razčlenjevanja in na področje neznanja. Napake sem predstavila v obliki tabel in grafov.
Ključne besede: Poslušanje, pisanje, grafomotorika, opismenjevanje, narek, klasifikacija napak po Šaliju.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2010; Ogledov: 5375; Prenosov: 640
Celotno besedilo (595,26 KB)