| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 122
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Mihaela Škof, 2013, diplomsko delo

Opis: V slovenskem jeziku se sporazumevamo doma, v šoli, službi, na podeželju, v mestih, skratka skoraj povsod, vendar pa pri tem uporabljamo prostorsko in družbeno pogojene različice jezika, ki jih imenujemo socialne zvrsti, te so v diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika v izbranih govornih položajih med učenci zadnjega triletja osnovne šole podrobneje obdelane. Socialne zvrsti se delijo na dve večji skupini, in sicer na knjižni in neknjižni jezik. Knjižnega jezika ne govorimo od malega, temveč se ga naučimo predvsem v šoli, ali ob branju knjig in gledanju televizije. Knjižni jezik se deli na zborni in na knjižni pogovorni jezik, neknjižni jezik pa delimo na zemljepisna narečja, pokrajinske pogovorne jezike in na interesne zvrsti, med katere spadajo sleng, žargon in argo. V teoretičnem delu sem pozornost posvetila predvsem narečjem, natančneje slovenskogoriškemu narečju. V to skupino spadata krajevna govora učencev obravnavanih osnovnih šol, in sicer lenarški in voličinski govor. Pozornost sem namenila tudi govorici mladih oziroma mladostniškemu slengu, saj ga v učbeniških kompletih pri obravnavanju interesnih zvrsti najpogosteje uporabljajo. Opredelila sem tudi naloge in cilje jezikovnega pouka ter didaktična načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri učnem procesu. Pregledala sem zastopanost socialnih zvrsti v učnem načrtu za slovenščino, v katerem je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in ugotavljala vlogo socialnih zvrsti v samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan za tretje triletje osnovne šole. V empiričnem delu sem na podlagi anketnega vprašalnika ugotavljala, kako se učenci tretjega triletja sporazumevajo v različnih govornih položajih. Zanimalo me je predvsem, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno ali sleng) uporabljajo pri pogovoru s starši, s sokrajani (z nevrstniki in vrstniki), z učitelji, s sošolci in z delavci šole (tajnica, hišnik, kuharice …). Zanimalo me je tudi znanje krajevnega govora in odnos do njega. S pomočjo dodatnih nalog v anketnem vprašalniku sem preverjala narečno besedje učencev in ugotavljala, katere so najpogostejše oblike narečnih besed, ki jih učenci uporabljajo v svojem krajevnem narečju. Po predelanih rezultatih anketnega vprašalnika sem prišla do ugotovitev, da se učenci v domačem okolju sporazumevajo pretežno v narečju, pri pouku dajejo prednost knjižnemu jeziku, medtem ko pri pogovoru s sošolci in z vrstniki v šoli večinoma uporabljajo mladostniški sleng. Učenci so mnenja, da zelo dobro obvladajo krajevni govor in ga tudi radi uporabljajo.
Ključne besede: socialne zvrsti, narečje, govorni položaj, učenci, učni načrt, didaktična načela, učbeniški komplet
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Andreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 57; Prenosov: 0

3.
Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru
Martina Zakocs, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru sta predstavljena narečna podoba govora vasi Gornji Senik in abecedni slovar narečnih frazemov, ki je nastal na podlagi gradiva, pridobljenega s terensko raziskavo. V začetku so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti slovenskega Porabja in Gornjega Senika. V nadaljevanju sledi natančnejši glasoslovni oris govora vasi Gornji Senik, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje h goričkemu podnarečju prekmurskega narečja. Osrednji del magistrskega dela predstavlja slovar, ki vsebuje frazeme s sestavinami za domače živali. Slovar obsega 103 geselske članke, ki so razvrščeni po abecednem redu. Porabski narečni frazemi so pomensko analizirani in po pojavnosti primerjani s frazemi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov. Ugotavljamo, da je v obeh knjižnih slovarjih in v narečju 22 pomensko in sestavinsko enakih frazemov, zapisali pa smo tudi 44 lokalno specifičnih frazemov, tj. frazemov, ki so v primerjavi s frazemi, zabeleženimi v knjižnih slovarjih, manjkajoči. V narečnih frazemih je med posameznimi živalskimi vrstami najpogosteje zastopana goveja živina, med posameznimi živalmi pa se kot sestavina frazema najpogosteje pojavlja pes, temu pa pogostnosti pojavljanja sledi maček.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, prekmursko narečje, frazeologija, živalski frazemi
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 406; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Raba narečja in knjižnega jezika pri predšolskih otrocih
Tadeja Kunej, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo, kakšna je raba narečja in knjižnega jezika v izbranem vrtcu na območju Prlekije. Preverili smo govor otrok, vzgojiteljice in študentke, kdaj in v katerih primerih uporabljajo narečje in kdaj knjižni jezik. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj govora, spodbujanje govora v vrtcu. Predstavili smo tudi jezik in značilnosti jezika, vlogo odraslega pri usvajanju jezika, materni jezik, slovenščino kot tuji ali drugi jezik in slovenski jezik. Predstavili smo jezikovne ravni, socialne zvrsti slovenskega jezika, knjižni in neknjižni jezik, rabo narečja in knjižnega jezika v vrtcu, slovenska narečja, vzroke za nastanek narečja, prav tako smo predstavili panonsko narečno skupino in izpostavili prleško narečje. Predstavili smo kurikulum za vrtce in področje jezik. V empiričnem delu smo z opazovalnim listom en mesec opazovali govor otrok, vzgojiteljice in študentke. Izvedeti smo hoteli, ali otroci uporabljajo narečje vedno, ali se vzgojiteljica trudi govoriti v knjižnem jeziku in ali študentka spodbuja otroke k rabi pravilnega knjižnega jezika. Staršem opazovanih otrok smo razdelili vprašalnike, saj smo želeli izvedeti, ali tudi oni vplivajo na govor otroka, ga spodbujajo pri govorjenju knjižnega jezika in kako ga spodbujajo.
Ključne besede: govor otrok, slovenski jezik, knjižni jezik, narečje, prleško narečje
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 466; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih
Ana Sobočan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na živalske frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival in v naravi prostoživečo žival. Živalski frazemi so zbrani v ravenskem in goričkem govoru, ki ju slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. V teoretičnem delu je predstavljen geografski in zgodovinski oris obravnavanih krajev, iz katerih so prihajali informatorji. Raziskava preverja živalske frazeme in njihovo uporabo, evidentirani pa so tudi zbrani pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti primerjani s slovarskimi in knjižnimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovar slovenskih frazemov). Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z zbranim narečnim naborom frazemov z istimi sestavinami. Največ je frazemov, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival. V obeh krajevnih govorih se najpogosteje uporablja žival krava, kar odraža pogost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih so raziskani tudi tisti specifični živalski frazemi, ki jih v knjižnem jeziku ne najdemo. Ugotovitve kažejo, da ima velika večina zbranih frazemov negativno konotacijo, kjer so na človeka prenesene lastnosti večinoma negativne. Živalski frazemi, pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali so pogost pojav ter se redno pojavljajo kot jezikovne enote pri vsakdanji komunikaciji.
Ključne besede: dialektologija, narečna frazeologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, živalski frazemi, živalska frazeologija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 480; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih
Nina Balažek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 532; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (711,73 KB)

7.
Kvalitetni in kvantitetni vidik v pripovedovanju zgodb otrok starih 4-5 let
Monika Golob, 2018, diplomsko delo

Opis: Govor je pomembno področje otrokovega razvoja, ki se intenzivno razvija v predšolskem obdobju. Predšolsko obdobje zaznamujejo pomembnejši dogodki v otrokovem govoru. Mednje uvrščamo tudi pripovedovanje zgodb. Ob večkratnem pripovedovanju se pri otrocih razvija govorna kompetentnost in njihova govorna ustvarjalnost. Namen diplomskega dela je ugotoviti, koliko povedi bodo pri pripovedovanju uporabili otroci, koliko bo od tega enostavčnih in sestavljenih povedi. Zanima nas, koliko besed bodo otroci uporabili v vseh povedih, v enostavčnih in sestavljenih povedih, pri tem bomo pozorni na količino tipičnih narečnih in knjižno pogovornih besed. Osredotočili se bomo na dogodke, ki jih bodo otroci domišljijsko dodali, t. i. asociativne dogodke. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pridobljeni rezultati so pokazali, da med mlajšimi in starejšimi otroki obstaja razlika v uporabljenih povedih v zgodbi. Dobljeni rezultati so presenetljivi, saj so mlajši otroci zgodbo oblikovali v več povedih kot starejši otroci. Rezultati so pokazali razliko v uporabljenih besedah v posameznih povedih. Večina otrok je v svojo zgodbo vključila asociativne dogodke. Pri tem so nekateri otroci uporabili samo eden asociativen dogodek v zgodbi, medtem ko so nekateri otroci zgodbo pretežno sestavili iz asociativnih dogodkov.
Ključne besede: Predšolski otroci, pripovedovanje zgodb, povedi, narečje, asociativni dogodki
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 328; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
Švicarski knjižni jezik in druge jezikovne zvrsti v Švici. Empirična raziskava jezikovnega prestiža.
Patrik Vicman, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo osvetlili jezikovni prestiž jezikovne zvrsti v Švici, natančneje v nemško govorečima kantonoma Schaffhausen in Zürich. Naloga obsega – s slovenskim povzetkom in seznamom literature – 11 poglavij, ki se nato delijo v krajša podpoglavja. Podali bomo natančnejšo analizo jezikovnega prestiža v navezavi na švicarski knjižni jezik in jezikovne zvrsti – narečja. Raziskovalno delo je sestavljeno iz teoretičnega (od 1. do 4. poglavja) in praktičnega dela (od 5. do 9. poglavja), ki sta med seboj smiselno povezana in zaokrožena. V prvih štirih poglavjih teoretičnega dela pričujoče naloge bomo na splošno spregovorili o konfederaciji Švici, v nadaljevanju pa o švicarskih kantonih in politično-denarno-gospodarskem sistemu. 3. poglavje obravnava švicarski knjižni jezik z različnimi pogledi na narečja, posebej na narečji v Schaffhausnu in Zürichu, katerima bomo namenili osrednjo vlogo. V tem oziru ni moč prezreti slovnično-sintaktične oziroma drugih specifičnih jezikoslovnih značilnosti, ki se pojavljajo v alemanskem narečnem okolju. Tako za Slovenijo kot tudi Švico velja, da „ima vsaka vas svoj glas”, zato bomo v 4. poglavju govorili o jezikovnem prestižu jezikovne zvrsti. Na začetku bomo postavili dve raziskovalni hipotezi, ki ju bomo nato poskušali potrditi oziroma zavreči. Pojavlja se poglavitno vprašanje, ali anketiranci pogosteje kot švicarski knjižni jezik rabijo narečji Schaffhausna in Züricha. Druga postavljena hipoteza govori o tem, ali lahko narečno jezikovno variacijo, tj. narečno jezikovno zvrst, obravnavamo v navezavi na švicarski knjižni jezik kot nekaj boljšega in sprejemljivejšega. V ozadju moramo namreč imeti podobo nemške jezikovne situacije, kjer sodeč po raziskavah narečna jezikovna zvrst ne uživa ugleda in jo označujejo kot nekaj pejorativnega, pripisujejo pa jo nižjim in obrobnim socialnim slojem prebivalstva. V 5., 6., 7., 8. in 9. poglavju se bomo usmerili na praktični del. 5. in 6. poglavje bosta tako vsebovala pregledane in analizirane rezultate, pridobljene iz vprašalnikov, vezanih na trenutno stanje jezikovnega prestiža jezikovne zvrsti obeh večjih kantonov v Švici. Postavljeni predpostavki oziroma hipotezi bosta na podlagi ustvarjenih grafov in odstotnih deležev potrjeni ali zavrženi. V navezavi na t. i. helvetizme se tako pojavi vprašanje, ali slednji predstavljajo pomemben aspekt švicarske identitete. 9. poglavje pa bomo posvetili ugotovitvi, kje leži jezikovna preferenca znotraj svete maše – ali v narečju ali švicarskem knjižnem jeziku.
Ključne besede: Švicarski knjižni jezik, jezikovna zvrst – narečje, jezikovni prestiž, helvetizmi, švicarska identiteta, Schaffhausen, Zürich, vprašalniki.
Objavljeno: 20.03.2018; Ogledov: 588; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

9.
Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru
Mihaela Koletnik, Tina Šabec, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku se osredinjamo na frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival, zbrane v notranjskem zagorskem govoru, ki ga slovenska dialektologija uvršča v primorsko narečno skupino. Zapisanih in analiziranih je bilo sedemdeset frazemov. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti v slovarskih virih primerjani s knjižnimi (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Kebrov Slovar slovenskih frazemov). Dvanajst narečnih frazemov v knjižnih virih ni evidentiranih. Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z naborom frazemov z istimi sestavinami v dolenjskem šentrupertskem govoru. V obeh krajevnih govorih je najpogosteje zastopana živalska vrsta govedo, med posamičnimi živalmi pa je na prvem mestu pes, kar nazorno odraža pogostost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih se pojavljajo tudi lokalno specifični ter v primerjavi s knjižnim jezikom manjkajoči frazemi.
Ključne besede: živalska frazeologija, narečna frazeologija, domače živali v frazemih, notranjsko narečje, krajevni govor, vas Zagorje
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 306; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (627,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici