| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 118
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Sporazumevanje učencev v različnih govornih položajih
Andreja Hvauc, 2009, diplomsko delo

Opis: Posebnost ljudi, ki nas loči od živali, je, da se sporazumevamo z govorom. Govor se spreminja in primerno oblikuje v izbranih sporazumevalnih okoliščinah, za katere otroci slišijo prvič že v osnovni šoli. Narečje, čeprav ne več v prvotni obliki, predstavlja za večino osnovnošolskih otrok še vedno prvo in najmočnejše izrazno sredstvo. Otroci se v domačem okolju najprej srečajo z narečno obarvano slovensko besedo, šele nato, predvsem v osnovni šoli z branjem, pisanjem in govornim izražanjem, spoznajo knjižni jezik in se trudijo v ustreznih okoliščinah tudi v njem sporazumevati. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na sogovorca in druge okoliščine sporočanja oziroma sporazumevanja. Pulkova v svojem članku Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli (2006) ugotavlja, da lahko narečni govor učencem v osnovni šoli pomaga in je temeljen za usvajanje knjižnega jezika. Po drugi strani pa meni, da lahko učenci v osnovni šoli usvajajo narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti. V povezavi s tem spoznavajo ustreznost rabe narečnega govora ali knjižnega jezika glede na govorne okoliščine. Narečje je govor, ki se govori le na določenem zemljepisnem področju in ima zato precej enake in bistveno skupne lastnosti na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedni ravni. Govorno izražanje pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so starost, okolje, v katerem posameznik živi, stopnja izobrazbe. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, in sicer se bomo omejili le na eno manjše področje in natančneje predstavili raziskovani krajevni govor Rač. Raziskava je pokazala, da se učenci OŠ Rače v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer z branjem, pisanjem in govornim izražanjem. Učenci se najbolj trudijo govoriti in pisati v knjižni slovenščini pri urah slovenskega jezika in književnosti. Dejstvo je, da tudi starši in učitelji veliko pripomorejo k usvajanju knjižnega jezika. Izobrazba staršev precej vpliva na govorno izražanje anketiranih, saj se starši z višjo izobrazbo sporazumevajo z anketiranimi predvsem v knjižnem jeziku. Naloga učiteljev pa je, da učence opozarjajo na njihovo nepravilno izreko besed. Zaključimo lahko, da so za govorno sporazumevanje res bistvene okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj govorca.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, usvajanje jezika, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, osnovna šola, govor Rač
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3196; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (33,67 KB)

4.
POLJEDELSKO IZRAZJE V VOGRIČEVCIH
Katja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Vogričevcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Vogričevci in okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v srednjeprleški govor. Ta govor je del prleškega narečja in se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Vogričevci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarčka, ki je razdeljen na tri sklope: Kmečko orodje, pridelki, delo na polju, Živali, Vrt in sadovnjak. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 717 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Slovar zajema iztočnice, ki so razvrščene po abecednem redu. Poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Nato sledi pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih. Med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za takšen vpliv nemščine na prleško leksiko je zgodovinski, kajti nekoč so ljudje tukaj živeli v stiku z nemško govorečimi prebivalci. Precej je tudi romanizmov, ki pa so bili največkrat sprejeti prav prek nemščine. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Za informatorja sem izbrala g. Antona Vajdo iz Vogričevcev. Gospod Anton se ukvarja s kmetijstvom in pozna še veliko starih orodij ter pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih opravilih. Iz otroštva in po pripovedovanju njegovih staršev se spominja, kako so ljudje nekoč želi ročno s srpom ali koso, žito mlatili s cepci, ga očistili plev s pomočjo vejalnika. Nato so bile uvedene slamoreznice in mlatilnice ter šele v šestdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili prvi kombajni, ki so želi in mlatili obenem. Pred uvedbo traktorja so orali s preprostimi plugi, ki jih je vlekla vprežna živina, in kosili ročno.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, srednjeprleški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2652; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (927,25 KB)

5.
NAREČNA POIMENOVANJA ZA VRT, SADOVNJAK IN POLJE V GOVORU LANCOVE VASI
Damjana Hliš, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v govoru Lancove vasi prinaša glasoslovni oris govora Lancove vasi in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za vrt sadovnjak in polje, ki je nastal na podlagi gradiva, posnetega z diktafonom, zbranega pri informatorjih v Lancovi vasi. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, dodani so razlaga pomena, izvor besed in primerjava iztočnic v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju ter v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Večina zbranih besed je slovanskega izvora, ostale pa germanskega, romanskega in grškega.
Ključne besede: dialektologija, narečje, prleško narečje, Lancova vas, abecedni slovarček, etimologija.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2453; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

6.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OBČINI TURNIŠČE
Janja Adanič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v občini Turnišče so zbrana ledinska in hišna imena občine Turnišče, ki zajema kraje Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče. Na tem območju se govori turniški govor, ki spada v prekmursko narečje, natančneje v južno ali dolinsko podnarečje, z monoftongično-diftongičnim samoglasniškim sistemom. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek/priimki (pri domačijah z večimi hišnimi imeni je najprej zapisan uradni priimek in nato poknjižene iztočnice hišnih imen) in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije, temu za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.) in Slovar beltinskega prekmurskega govora (Novak). Ledinska in hišna imena predstavljajo del kulturne dediščine in bogastvo občine Turnišče. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti, močno navezanost tukajšnjih ljudi na zemljo in na svoje domačije. Imena so raznolika, številna, nekatera tudi šaljiva, kar pa je še posebej pomembno, domačini jih še vedno uporabljajo, prenašajo se tudi na mlade rodove. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, precej je germanizmov in nekaj madžarizmov.
Ključne besede: Dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2793; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
BESEDJE PUSTNIH OBIČAJEV V MARKOVCIH
Doroteja Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje pustnih običajev v Markovcih je predstavljeno besedišče, ki je povezano z etnografsko dediščino Markovcev in okolice. Kraj Markovci je poznan v Sloveniji in svetu po svoji tradicionalni pustni maski korant. Poleg koranta je kraj bogat še z mnogimi ostalimi pustnimi maskami, kot so piceki, kopjaši, rusa, melika, kurika, orači, vile in medvedi. Različni strokovnjaki so koranta že velikokrat opisali in omenjali v svojih delih. Korant in njegova oprava ter ostali tradicionalni pustni liki pa še nikjer in nikdar niso bili opisani v markovskem mednarečju. V Markovcih se namreč govori posebno mednarečje, ki je nekakšna mešanica med prleškim narečjem in vzhodno haloškim govorom. Namen oziroma cilji diplomske naloge so najprej predstaviti občino Markovci ter njeno pustno dediščino ter iz različnih virov poiskati že obstoječe opise korantov in ostalih pustnih likov. Zbrani so tudi posnetki člana etnografskega društva Korant Markovci, ki opisuje vse pustne like v domačem narečju. Posebej podrobno bo opisan potek priprave korantove opreme, ki ga je opisoval izdelovalec korantij. Govori so zapisani s fonetično transkripcijo. Vse besedje je na koncu diplomske naloge zbrano v slovar, kjer je zapisana beseda, njen pomen, uporaba v stavku in izvor besede.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, markovsko mednarečje, narečno besedje pustnih običajev.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2218; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (14,62 MB)

8.
NAREČNI ELEMENTI V NEMŠKIH PREVODIH DEL PREŽIHOVEGA VORANCA
Sabina Janžekovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Književno prevajanje se srečuje z različnimi prevajalskimi izzivi, eden izmed njih je tudi prevajanje narečnih elementov. Narečje kot kulturno-specifičen in jezikovni element igra pomembno vlogo v besedilu in tako zahteva posebno pozornost prevajalca. V prevajalski praksi se srečujemo z različnimi metodami prevajanja narečnih elementov v literarnih besedilih, vse od prevoda s standardnim jezikom do uporabe ciljnega narečja. Cilj naloge je raziskati v kolikšni meri so narečni elementi izvirnega besedila ohranjeni v ciljnem besedilu in na kakšen način se je prevajalec literarnega dela lotil prevajanja le teh. Literarna osnova za primerjavo je delo Prežihovega Voranca Samorastniki in njegova nemška različica Wildwüchslinge.
Ključne besede: Ključne besede: narečni element, narečje, izvirni jezik, ciljni jezik, standardni jezik, pogovorni jezik, prevajanje.
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 1596; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (511,47 KB)

9.
Prevajanje etnografske terminologije, značilne za Markovce
Doroteja Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija se ponaša z bogato etnografsko dediščino ter pustnimi običaji. V diplomskem delu z naslovom Prevajanje etnografske terminologije, značilne za Markovce je predstavljeno besedišče, ki je povezano z etnografsko dediščino Markovcev in okolice. Kraj Markovci je poznan v Sloveniji in svetu po svoji tradicionalni pustni maski korant. Poleg koranta je kraj bogat še z mnogimi drugimi pustnimi maskami, kot so piceki, kopjaši, rusa, melika, kurika, orači, vile in medvedi. Različni strokovnjaki so koranta že velikokrat opisali in omenjali v svojih delih. Posebnost koranta in njegove oprave ter tradicionalnih pustnih likov pa je, da so poimenovani v markovskem mednarečju. V Markovcih se namreč govori posebno mednarečje, ki je nekakšna mešanica med prleškim narečjem in vzhodno haloškim govorom. Soočila se bom s problemom kako prevesti določene narečne izraze, povezane z etnografsko dediščino omenjenih krajev. V diplomski nalogi sem prevedla besedila o markovskih pustnih likih in običajih. V tekstih sem poiskala prevodoslovne probleme, ki nastajajo predvsem zaradi markovskega mednarečja, in jih poskušala rešiti. V teoretičnem delu diplomske naloge sem najprej predstavila maskiranje in maske ter Markovce in njihovo etnografsko dediščino. Poiskala sem tudi različne teorije o prevajanju narečij. V empiričnem delu diplomske naloge sem prevedla besedilo o etnografskih pustnih likih iz Markovcev. Nato sem naredila in argumentirala problemsko analizo prevoda posameznih besed. Ukvarjala sem se z leksikalnimi problemi prevajanja, slovničnimi problemi in problemi konteksta. Besedje je na koncu diplomske naloge zbrano v slovar, v katerem je najprej zapisana posamezna beseda, njen pomen, uporaba v povedi in izvor besede.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: prevajanje narečij, panonska narečna skupina, prleško narečje, markovsko mednarečje, narečno besedje pustnih običajev, kontrastivna analiza, slovar etnografskega besedja
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2075; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (6,48 MB)

10.
GERMANIZMI V PREKMURSKEM NAREČJU
Aleksander Saša Trajber, 2010, diplomsko delo

Opis: Germanizmi so nemške izposojenke, ki so prisotne v mnogih jezikih. Prisotnost nemških izposojenk najdemo tudi v slovenskem jeziku. Nekatera slovenska narečja so bila pri izposojevanju germanizmov bolj dovzetna, nekatera narečja pa spet nekoliko manj. Različni delež germanizmov v različnih slovenskih narečjih je posledica različnih dejavnikov. Prekmursko narečje spada med slovenska narečja, v katerih najdemo veliko število germanizmov. Omenjeno narečje se razlikuje od drugih slovenski narečij po številnih posebnostih in k tem posebnostim spada tudi omenjeni delež germanizmov v besedišču, ki so ga oblikovali različni zgodovinski, geografski, verski in politični dejavniki. Cilj moje diplomske naloge je bila raziskava, v kateri sem ugotavljal, ali se v prekmurskem narečju nahaja enakomerni delež in uporaba germanizmov ali pa so bila nekatera podnarečja in generacije pri prevzemanju nemških izposojenk bolj dovzetna kot nekatera druga. Iz tega razloga so bili anketirani prebivalci različnih starosti iz goričkega, ravenskega in dolinskega podnarečja.
Ključne besede: PREKMURSKO NAREČJE, PREKMURSKA PODNAREČJA, GERMANIZMI, DELEŽ NEMŠKIH IZPOSOJENK.
Objavljeno: 05.03.2010; Ogledov: 2001; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (788,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici