| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv posavskega narečja na poimenovanje predmetov pri pet- in šestletnikih : diplomsko delo
Urška Klenovšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv posavskega narečja na poimenovanje predmetov pri pet- in šestletnikih je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili govor, razvoj govora, govorne težave, ki se pojavljajo med razvojem, dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora, predstavili smo tudi narečja ter slikanice. Osredotočili smo se na govor v zgodnjem otroštvu, na posavsko narečje oziroma sevniško-krški govor in slikopis. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali otroci prepoznajo predmete na sliki, kako jih poimenujejo, ali na njihova poimenovanja vplivata posavsko narečje in spol ter kako besede uporabijo v zgodbi. Podatke za analizo smo pridobili preko individualnih pogovorov. Ugotovili smo, da vsi otroci ne prepoznajo oziroma ustrezno ne poimenujejo vseh predmetov na sliki in da imata tako posavsko narečje kot tudi spol vpliv na govor otrok.
Ključne besede: razvoj govora, posavsko narečje, pet- in šestletniki, besedišče, slikopis
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

2.
Tak pa prínas gučimo : magistrsko delo
Tjaša Toplak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se s pomočjo besedil osredotočamo na narečje Jurovskega Dola, ki po slovenski dialektologiji spada v zahodno slovenskogoriško podnarečje. V teoretičnem delu so predstavljeni geografski, zgodovinski in kulturni oris kraja ter omenjeno narečje na glasoslovni in oblikoslovni ravni. V praktičnem delu je analiziranih deset besedil, ki smo jih zbrali iz različnih virov, skupno pa jim je, da opisujejo življenje ljudi v preteklosti in njihove prigode ter to predstavijo na šaljiv način. Besedila so najprej zapisana v prvotni obliki, nato v transkripciji in poknjiženi obliki. S pomočjo analize besedil spoznavamo in razkrivamo značilnosti govora na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Ugotovili smo, da je večina prevzetih besed iz nemškega jezika, nekaj iz romanskega in tudi drugih jezikov. Zanimivo je, da je bilo največ besed romanskega izvora v narečje prevzetih preko nemščine. Informatorji še vedno dobro govorijo narečje in tudi večina zapisanih besedil je blizu narečju.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško podnarečje, narečje v zapisani besedi
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Jareninski govor : magistrsko delo
Žiga Šauperl, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki. Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

4.
Narečno besedje slovenskega jezika : v spomin na akademikinjo Zinko Zorko
2022

Opis: V monografiji Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko je v šestnajstih poglavjih predstavljeno delo Zinke Zorko in najnovejše slovenske raziskave, ki nadaljujejo njeno delo dialektološko delo: Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi, Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas, Narečna podoba malečniškega govora, Germanizmi v malečniškem govoru, Poimenovanja oseb v malečniškem govoru, Glasovne značilnosti novomeškega govora, Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen, Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem in sinhronizacijo dialektoloških filmov, Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla. Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih (z ozirom predvsem na zahodna slovenska narečja), (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji, Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen, Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823, Projekt Historična topografija Primorske, Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice
Ključne besede: Zinka Zorko, Maks Pleteršnik, slovenski jezik, narečje, dialektologija, slovaropisje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 648; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (7,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Opekarska terminologija v vasi Boreci : magistrsko delo
Aleksandra Žunič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo zbirali narečno terminologijo s področja opekarstva v Borecih. V začetku predstavljamo geografski in zgodovinski oris vasi Boreci ter opekarstvo na tem področju, sledi umestitev boreškega govora v prleško narečje panonske narečne skupine, natančneje v spodnjeprleški govor. V poglavitnem delu naloge je v obliki tematskega slovarja predstavljeno zbrano narečno besedje s področja opekarstva v omenjenem kraju, ki smo ga zbrali s pomočjo dveh informatorjev, pri tem smo se oprli na vprašalnico, ki jo je sestavila Lea Ferfolja za namen raziskave opekarske terminologije v Bilju. Zbrali smo 279 različnih eno- in dvobesednih leksemov, ki smo jih slovarsko uredili, njihov pomen obogatili s ponazarjalnim gradivom, ugotavljali etimologijo in primerjali izpričanost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter Pleteršnikovem slovarju. Ugotovili smo, da je večina zbranih leksemov sicer izvorno slovanska, vendar je na obravnavano besedje v precejšnji meri vplival tudi nemški jezik, ki se je nekoč govoril na tem geografskem področju, saj je večina prevzetih besed germanskega izvora. V primerjavi s slovarji pa ugotavljamo, da največ besed beleži Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Boreci, panonska narečna skupina, prleško narečje, opekarska terminologija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 474; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

6.
Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih, govorkah izbranega koroškega narečja : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskana variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih izbranega koroškega narečja. Teoretično so predstavljena področja sociolingvistike, sociolingvistike na Slovenskem, sociolingvističnih metod in smeri, variantnostnih raziskav govorjenega jezika pri nas in na tujem, jezika mladine, koroških narečnih značilnosti ter nejezikovnih dejavnikov (temeljnih družbenih vzorcev in socialnopsiholoških dejavnikov), zaradi katerih prihaja do govornih variacij. Empirični del sestoji iz študij primerov šestih mobilnih mladih Korošcev, treh informantov in treh informant, s katerimi so bili izvedeni sociolingvistični intervjuji v skupnem obsegu šestih ur in trinajstih minut, njihov govor pa je bil kasneje še variantnostno analiziran. Sklenemo lahko, da govor vseh informantov variira, informante pa lahko razvrstimo v različne tipe govorcev (dva sta kodna preklopljevalca in dva narečna govorca, ena je kodna mešalka in ena profesionalna govorka). Potreba po večji variantnosti jezika je posledica družbenih sprememb, jezik pa obstaja na kontinuumu med narečnim in knjižnim, kjer je prisotnih mnogo govornih varietet, prilagojenih specifičnim govorcem in specifičnim govornim okoliščinam, v katerih se nahajajo. V sklepu predstavljamo omejitve naše raziskave in ponujamo priporočila za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: variantnost, govorjena slovenščina, geografska mobilnost, koroško narečje, mladi
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 699; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda pri izbranih predmetih : magistrsko delo
Nina Koznicov, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen je vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda izbrane prekmurske osnovne šole pri štirih izbranih predmetih: slovenščini, likovni umetnosti, družbi in športu. Ravno to temo sem raziskovala zato, ker sem v času praktičnega usposabljanja na osnovni šoli opazila, da je pri pouku v govoru prisoten vpliv narečja. Zanimalo nas je, pri katerem predmetu je vpliv najbolj izrazit in kje so učenci najmanj pozorni na rabo knjižnega jezika. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem predstavila pedagoški govor, zgradbo jezika, socialne in funkcijske zvrsti jezika, narečja na splošno, narečne skupine, prekmursko narečje, učni načrt in rabo narečij v osnovnih šolah. V empiričnem delu sem ob analizi zvočnih posnetkov učnih ur želela ugotoviti, pri katerem predmetu je najbolj izrazit vpliv narečja in pri kateri besedni vrsti. Analiza je pokazala, da je vpliv narečja najbolj izrazit pri predmetu likovne umetnosti in najmanj pri slovenščini. Učenci se pri slovenščini najbolj trudijo pri rabi knjižnega jezika in so na napake opozorjeni. Glede na besedno vrsto smo ugotovili, da je vpliv najbolj pogost pri rabi glagolskih oblik, najmanj pa pri členkih in medmetih.
Ključne besede: prekmursko narečje, vpliv, govor učencev, osnovna šola, knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 530; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

8.
Značilnosti pripovedovanja šestletnikov ob ilustracijah v slikanici Janček ježek : diplomsko delo
Primož Slekovec, 2022, diplomsko delo

Opis: V okviru zaključnega dela smo preverjali značilnosti pripovedovanja šestletnikov. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili govorni razvoj v predšolskem obdobju, in sicer od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. Omenili smo tudi dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj ter kako ga spodbujamo v različnih okoljih. Poudarek smo namenili otrokovemu pripovedovanju zgodbe; koherenci in koheziji, razvoju pripovedovanja zgodbe, ter dejavnikom, ki vplivajo na pripovedovanje. Predstavili smo tudi socialne zvrsti slovenskega jezika, kjer smo izpostavili prleško narečje. V empiričnem delu je sodelovalo 12 otrok, starih 6 let. Skupaj smo prebrali ljudsko pravljico Janček ježek, nato pa so imeli 10 dni časa, da so jo doma skupaj s starši prebrali. Po dogovorjenem času so s pomočjo slikanice zgodbo pripovedovali. Njihove zgodbe smo posneli z diktafonom, jih natančno pretipkali ter jih analizirali iz različnih vidikov: obnovitev bistva vsebine zgodbe, raba knjižnega ali neknjižnega jezika, raba besednih vrst ter dolžina pripovedovane zgodbe v številu povedi. Rezultati so pričakovano pokazali, da so skoraj vsi otroci zajeli bistvo zgodbe ter da je največkrat uporabljena besedna vrsta bil samostalnik. Dolžina pripovedovanj pa je bila pod našimi pričakovanji, povprečno so otroci v svoji zgodbi uporabili 17,8 povedi. Presenetilo pa nas je, da so otroci v svojem pripovedovanju v večini uporabljali knjižni jezik in vključili le nekaj narečnih besed. Pričakovali smo, da bodo otroci veliko več govorili v narečju, saj ga v svojem vsakdanjem govoru uporabljajo večino časa.
Ključne besede: razvoj govora, pripovedovanje ob slikanici, prleško narečje, predšolski otrok, Janček ježek
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 527; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

9.
Samostalnik v prekmurskem prevodu Malega Princa : magistrsko delo
Ákos Doncsecz, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na prevod Malega princa v prekmurščino (Mali kralič), objavljen leta 2018. V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljeno življenje in delo avtorja Antoinea de Saint-Exupéryja ter različni prevodi njegovega najbolj znanega dela, pri čemer je poseben poudarek namenjen prekmurskemu prevodu. V nadaljevanju je predstavljen razvoj prekmurskega (knjižnega) jezika in prekmurske književnosti od reformacije do današnjih časov. V empiričnem delu je besedje prevoda analizirano na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Posebna pozornost je namenjena samostalnikom in njihovim besedoslovnim značilnostim, zlasti besednemu pomenu, medbesednim razmerjem, strokovnemu izrazju in izvoru besed. Preverjena je prisotnost leksemov v slovarskih in neslovarskih virih, npr. v starih prekmurskih tiskih ali znanstvenih razpravah o prekmurščini. Izpisano besedje je na koncu prikazano še v slovarski obliki. Na osnovi analize je ugotovljeno, da se samostalniki v prekmurskem prevodu Malega princa naslanjajo na sodobno govorjeno prekmurščino (npr. bouta 'trgovina', cigaretlin 'cigareta', čobe 'ustnice', kvar 'škoda', obečanje 'obljuba', rejč 'beseda', sto 'miza'), pri besedah, ki jih ne najdemo v sodobnem narečju, pa je upoštevano tudi staro prekmursko knjižno izročilo. V besedilu se pojavljajo samostalniki, ki so prisotni v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka (2006), npr. korina 'cvetlica', pojbiček 'fantiček', najdemo pa tudi besede iz nekaterih starih prekmurskih tiskov, ki jih omenjeni slovar ne navaja, npr. brodolomec, domišlavec 'oholnež', eroplan 'letalo', občüdovanje 'občudovanje', planeta 'planet'.
Ključne besede: analiza, besedišče, knjižno izročilo, Mali princ, narečje, prekmurščina, prevod, samostalnik, slovar
Objavljeno v DKUM: 13.01.2022; Ogledov: 795; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (883,55 KB)

10.
DEJAVNOSTI, S KATERIMI OTROKOM V VRTCU PRIBLIŽUJEJO PREKMURŠČINO : diplomsko delo
Doroteja Škerlak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Dejavnosti, s katerimi otrokom v vrtcu približujejo prekmurščino, smo se osredotočili na narečje, ki se v precejšnji meri uporablja v prekmurskih vrtcih in tudi zunaj njega v domačem okolju. V teoretičnem delu je predstavljen jezik, ki je eno izmed pomembnih področij v otrokovem razvoju in s tem vloga vzgojitelja. Pri otrokovem razvoju je glavni vir tudi besedni zaklad. Predstavili smo, katere zvrsti slovenskega jezika poznamo, kakšen vpliv imata narečje in knjižni jezik v vrtcu ter nekaj zanimivosti o prekmurščini. Predstavljen je tudi izbirni predmet Prekmurski jezik in kultura v osnovni šoli, kako je prišlo do ideje, da se je začel izvajati v osnovni šoli in kaj vse se otroci skozi celo leto naučijo pri tem predmetu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov od vzgojiteljev želeli ugotoviti, v katerem izmed izbranih vrtcev je najbolj opazna raba prekmurskega narečja in katere so dejavnosti, s poudarkom na prekmurščini ter način približevanja le-teh. Med prilogami je intervju, ki smo ga izvedli s Suzano Panker, avtorico programa interesne dejavnosti Prekmurski jezik in kultura za osnovne šole in izvajalko interesne dejavnosti na eni izmed pomurskih osnovnih šol.
Ključne besede: besedni zaklad, dejavnosti, jezik, narečje, prekmurščina, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 761; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 1.6 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici