Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Doktorska disertacija obravnava prekmurski jezik v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata, črenšovskega kaplana (1905–1912) in martjanskega župnika (1912–1932). Gre za poglobljeno jezikovno analizo, ki združuje avtoričine dosedanje raziskave in prinaša nova spoznanja o Horvatovem jeziku ter tako predstavlja pomemben prispevek k prekmurski nabožni literaturi in zgodovini jezika. Raziskava temelji na kombinaciji jezikoslovnih in zgodovinskih metod, vključuje analizo pisnih virov, terensko zbiranje podatkov, diplomatični prepis rokopisnih pridig in njihovo jezikovno analizo. Teoretična izhodišča disertacije temeljijo na raziskavah zgodovine prekmurskega jezika, cerkvene zgodovine in razvoja slovenskega knjižnega jezika. Raziskovalni problem se nanaša na proučevanje jezikovnih značilnosti, zgodovinskih vplivov ter Horvatove vloge pri razvoju prekmurskega knjižnega jezika. Glavni cilj disertacije je analiza prekmurskega jezika v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata na pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, skladenjsko-stilistični in besedni ravni, eden izmed pomembnejših ciljev pa je tudi priprava diplomatičnega prepisa pridig za elektronsko objavo. Osnovna teza disertacije je, da je prekmurski knjižni jezik postopoma prehajal v narečne okvire in se približeval enotni slovenski knjižni normi. Iz te teze izhajajo hipoteze o oblikovanju in sprejemanju enotnega slovenskega knjižnega jezika v Prekmurju v zgodnjem 20. stoletju ter o vlogi cerkvenega pridižnega jezika pri tem procesu. Ena izmed hipotez se nanaša na to, da je Horvat uporabljal tri različne jezikovne koncepte v svojem skoraj tridesetletnem delovanju v Prekmurju. Disertacija prinaša pomembne ugotovitve o prekmurskem jeziku in njegovem razvoju v kontekstu cerkvenega pridigarstva. Dokazuje, da je bila prekmurska pridiga v določenem obdobju umetnostna literarna zvrst, ki je pomagala premagovati jezikovne razlike med narečjem in knjižnim jezikom ter predstavljala učinkovito sredstvo proti madžarizaciji prekmurskih Slovencev.
Ključne besede: Jožef Horvat, prekmurske rokopisne pridige, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, prekmurska cerkvena rokopisna dediščina, prekmurska katoliška pridigarska tradicija, župnija Črenšovci, župnija Martjanci, analiza jezika, glasoslovje, oblikoslovje, skladenjska stilistika, besedje, dólinska različica prekmurskega narečja, ravénska različica prekmurskega narečja, vzhodnoslovenska knjižna norma, poenotenje slovenskega knjižnega jezika
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (11,61 MB)

Opis: V prispevku1 je predstavljena jezikovna podoba dveh rokopisnih prisežnih besedil iz leta 1840, ki sta vezani na vzhodnoslovenski prostor (Središče ob Dravi). Prisegi je na portalu eZISS prvič objavil in predstavil Boris Golec (2011a), ki je v pregledu pravopisnih in jezikovnih značilnosti zapisal, da "besedili čakata na poglobljeno jezikoslovno obravnavo". Jezikoslovna analiza, ki je nastala kot odziv na omenjeno spodbudo, sledi posameznim jezikovnim ravnem in preverja značilne prvine vzhodnoštajerskega oz. širšega panonskega prostora ter podobnosti in razlike v primerjavi z nekaterimi drugimi prisežnimi besedili.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, vzhodnoštajerski jezik, prleščina, uradovalni jezik, prisege, rokopisi, 1840, Središče ob Dravi
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 10
Povezava na celotno besedilo

Opis: Čigav je kaj? Narečje med sprejetjem in zavrnitvijo Namen prispevka je predstaviti nekaj vidikov hrvaškega kajkavskega narečja. Prvi vidik se nanaša na njegov zgodovinski prikaz: kako je njegova polifunkcionalna knjižna različica v obdobju oblikovanja hrvaškega naroda in standardizacije jezika marginalizirana v prid druge knjižne različice. Glede na izide njegove marginalizacije avtor zaznava izgubo jezikovne in regionalne zavesti, jezikovnega ponosa in jezikovnega prestiža ter posle- dično neugoden sociolingvistični status kajkavskega narečja. Drugi vidik obravnava njegove trenutne možnosti: morebitno uvajanje v šole v obliki fakultativnega pouka ali izvenšolske dejavnosti. Tako bi se sociolingvistični status kajkavskega narečja v izobraževalnem kontekstu povečal, zagotovljen bi bil tudi pozitiven odnos do njega, kar je bistveno zaradi trenutno zelo negativnega odnosa tako s strani naravnih govorcev kot tudi tistih, ki niso naravni govorci tega narečja.
Ključne besede: kajkavsko narečje, ekolingvistika, sociolingvistični aktivizem, odnosi do dialektov, ideologija standardnega narečja
Objavljeno v DKUM: 16.02.2018; Ogledov: 1186; Prenosov: 317
Celotno besedilo (2,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V prispevku je predstavljen krajevni govor Dovjega na Gorenjskem, ki je tudi točka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T195). Fonološki opis, ki zajema inventar, distribucijo in izvor fonemov in prozodemov, je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, dopolnjen pa je z zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013, in pred- vsem na glasoslovni ravnini primerjan z govorom Plavškega Rovta in nekaterih drugih vasi na tem območju.
Ključne besede: slovenščina, fonologija, fonološki opisi, slovenska narečja, gorenjsko narečje, Slovenski lingvistični atlas, Dovje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1285; Prenosov: 410
Celotno besedilo (506,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Dvojina je normirana v slovenskem knjižnem jeziku in se uporablja tudi v veliki večini slovenskih narečij. V knjižni slovenščini je obvezna za vse pregibne besedne vrste, v narečjih pa raba dvojine variira: ponekod jo uporabljajo samo za moški spol, medtem ko se za ženskega uporablja le množina, drugod samo v imenovalniku/tožilniku, medtem ko so se ostali skloni izenačili z množinskimi, spet nekatera narečja jo uporabljajo pri samostalnikih, medtem ko je glagolsko dvojino nadomestila množina. Članek dopolnjujejo statistični podatki rabe dvojinskih oblik samostalnikov in glagolov.
Ključne besede: slovenščina, dvojina, pluralizacija, slovenska narečja, narečno oblikoslovje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2018; Ogledov: 1297; Prenosov: 393
Celotno besedilo (428,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...