1. Jezikovne značilnosti rokopisnih pridig Jožefa Horvata : doktorska disertacijaNina Zver, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava prekmurski jezik v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata, črenšovskega kaplana (1905–1912) in martjanskega župnika (1912–1932). Gre za poglobljeno jezikovno analizo, ki združuje avtoričine dosedanje raziskave in prinaša nova spoznanja o Horvatovem jeziku ter tako predstavlja pomemben prispevek k prekmurski nabožni literaturi in zgodovini jezika. Raziskava temelji na kombinaciji jezikoslovnih in zgodovinskih metod, vključuje analizo pisnih virov, terensko zbiranje podatkov, diplomatični prepis rokopisnih pridig in njihovo jezikovno analizo. Teoretična izhodišča disertacije temeljijo na raziskavah zgodovine prekmurskega jezika, cerkvene zgodovine in razvoja slovenskega knjižnega jezika. Raziskovalni problem se nanaša na proučevanje jezikovnih značilnosti, zgodovinskih vplivov ter Horvatove vloge pri razvoju prekmurskega knjižnega jezika. Glavni cilj disertacije je analiza prekmurskega jezika v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata na pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, skladenjsko-stilistični in besedni ravni, eden izmed pomembnejših ciljev pa je tudi priprava diplomatičnega prepisa pridig za elektronsko objavo. Osnovna teza disertacije je, da je prekmurski knjižni jezik postopoma prehajal v narečne okvire in se približeval enotni slovenski knjižni normi. Iz te teze izhajajo hipoteze o oblikovanju in sprejemanju enotnega slovenskega knjižnega jezika v Prekmurju v zgodnjem 20. stoletju ter o vlogi cerkvenega pridižnega jezika pri tem procesu. Ena izmed hipotez se nanaša na to, da je Horvat uporabljal tri različne jezikovne koncepte v svojem skoraj tridesetletnem delovanju v Prekmurju. Disertacija prinaša pomembne ugotovitve o prekmurskem jeziku in njegovem razvoju v kontekstu cerkvenega pridigarstva. Dokazuje, da je bila prekmurska pridiga v določenem obdobju umetnostna literarna zvrst, ki je pomagala premagovati jezikovne razlike med narečjem in knjižnim jezikom ter predstavljala učinkovito sredstvo proti madžarizaciji prekmurskih Slovencev. Ključne besede: Jožef Horvat, prekmurske rokopisne pridige, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, prekmurska cerkvena rokopisna dediščina, prekmurska katoliška pridigarska tradicija, župnija Črenšovci, župnija Martjanci, analiza jezika, glasoslovje, oblikoslovje, skladenjska stilistika, besedje, dólinska različica prekmurskega narečja, ravénska različica prekmurskega narečja, vzhodnoslovenska knjižna norma, poenotenje slovenskega knjižnega jezika Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (11,61 MB) |
2. Zinka Zorko in raziskovanje slovenskih narečijMarko Jesenšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala znanje z izrazito osebno noto, ki jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V članku je predstavljena njena »jezikovna opo‑ roka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije. Ključne besede: slovenska narečja, dialektologija, slovenščina Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 21
Celotno besedilo (957,85 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Jezikovna analiza rokopisnih priseg Središča ob Dravi iz leta 1840Natalija Ulčnik, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku1 je predstavljena jezikovna podoba dveh rokopisnih prisežnih besedil iz leta 1840, ki sta vezani na vzhodnoslovenski prostor (Središče ob Dravi). Prisegi je na portalu eZISS prvič objavil in predstavil Boris Golec (2011a), ki je v pregledu pravopisnih in jezikovnih značilnosti zapisal, da "besedili čakata na poglobljeno jezikoslovno obravnavo". Jezikoslovna analiza, ki je nastala kot odziv na omenjeno spodbudo, sledi posameznim jezikovnim ravnem in preverja značilne prvine vzhodnoštajerskega oz. širšega panonskega prostora ter podobnosti in razlike v primerjavi z nekaterimi drugimi prisežnimi besedili. Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, vzhodnoštajerski jezik, prleščina, uradovalni jezik, prisege, rokopisi, 1840, Središče ob Dravi Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 10
Povezava na celotno besedilo |
4. Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko2023, zbornik Opis: V znanstveni monografiji Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko so predstavljeni referati s simpozija Prvi Dnevi akademikinje Zinke Zorko (Selnica ob Dravi, 15. 10. 2022).
Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala svoje znanje z izrazito osebno noto, kar jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V monografiji je predstavljena njena »jezikovna oporoka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije. Ključne besede: Zinka Zorko, dialektologija, slovenska narečja, frazeologija, narečne premene, besedotvorje, germanizmi, prekmurske katoliške pridige Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 704; Prenosov: 97
Celotno besedilo (5,11 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Čiji je kaj? : narječje između prihvaćanja i odbijanjaKrunoslav Puškar, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Čigav je kaj? Narečje med sprejetjem in zavrnitvijo
Namen prispevka je predstaviti nekaj vidikov hrvaškega kajkavskega narečja. Prvi vidik se nanaša na njegov zgodovinski prikaz: kako je njegova polifunkcionalna knjižna različica v obdobju oblikovanja hrvaškega naroda in standardizacije jezika marginalizirana v prid druge knjižne različice. Glede na izide njegove marginalizacije avtor zaznava izgubo jezikovne in regionalne zavesti, jezikovnega ponosa in jezikovnega prestiža ter posle- dično neugoden sociolingvistični status kajkavskega narečja. Drugi vidik obravnava njegove trenutne možnosti: morebitno uvajanje v šole v obliki fakultativnega pouka ali izvenšolske dejavnosti. Tako bi se sociolingvistični status kajkavskega narečja v izobraževalnem kontekstu povečal, zagotovljen bi bil tudi pozitiven odnos do njega, kar je bistveno zaradi trenutno zelo negativnega odnosa tako s strani naravnih govorcev kot tudi tistih, ki niso naravni govorci tega narečja. Ključne besede: kajkavsko narečje, ekolingvistika, sociolingvistični aktivizem, odnosi do dialektov, ideologija standardnega narečja Objavljeno v DKUM: 16.02.2018; Ogledov: 1186; Prenosov: 317
Celotno besedilo (2,61 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Fonološki opis govora grada Gerovo (prema zapisu Božidara Finke)Januška Gostenčnik, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Fonološki opis govora kraja Gerovo
V pričujočem prispevku je prikazan govor kraja Gerovo v Gorskem kotarju v Republiki Hrvaški v obliki fonološkega opisa. Opis sloni na gradivu, ki ga je zbral Božidar Finka leta 1966 za tedanji Srpsko-hrvatski dijalektološki atlas. Vendar pa v nekaterih primerih ni bilo mogoče z gotovostjo vzpostaviti sistema. Zato je gradivo dopolnjeno z gradivom, ki je bilo zbrano z lastnim terenskim delom v kraju Gerovo. Govor hrvaška dialektologija tradicionalno uvršča med kajkavske govore hrvaškega jezika, vendar pa ta ne izkazuje kajkavskih definicijskih lastnosti, temveč slovenske. Zato se v opisu izhaja iz izhodiščno splošnoslovenskega fonološkega sistema. Ključne besede: hrvaščina, fonološki opisi, Gerovo, Gorski kotar, Hrvaška, goransko narečje, kajkavsko narečje, prozodija, hrvaška narečja Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1806; Prenosov: 347
Celotno besedilo (558,28 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Fonološki opis govora DovjegaJožica Škofic, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je predstavljen krajevni govor Dovjega na Gorenjskem, ki je tudi točka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T195). Fonološki opis, ki zajema inventar, distribucijo in izvor fonemov in prozodemov, je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, dopolnjen pa je z zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013, in pred- vsem na glasoslovni ravnini primerjan z govorom Plavškega Rovta in nekaterih drugih vasi na tem območju. Ključne besede: slovenščina, fonologija, fonološki opisi, slovenska narečja, gorenjsko narečje, Slovenski lingvistični atlas, Dovje, Slovenija Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1285; Prenosov: 410
Celotno besedilo (506,22 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem : dokaz živosti graške lingvistikeLudvik Karničar, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava dolgoročni projekt inventarizacije slovenskega ljudskega jezika na avstrijskem Koroškem, ki je stekel pred tridesetimi leti na Inšitutu za slavistiko v Gradcu, in prikazuje v prvem delu napredovanje tezavra (do leta 2009 so bili izdani zvezki A do K, v pripravi je sedmi zvezek od L do M), v drugem pa kartografiranje posameznih diatopnih sinonimov na avstrijskem Koroškem. Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, slovenščina, koroška narečja, tezavri Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1552; Prenosov: 232
Celotno besedilo (729,61 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Dvojinske in pluralizirane oblike v slovenskih narečjihTjaša Jakop, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Dvojina je normirana v slovenskem knjižnem jeziku in se uporablja tudi v veliki večini slovenskih narečij. V knjižni slovenščini je obvezna za vse pregibne besedne vrste, v narečjih pa raba dvojine variira: ponekod jo uporabljajo samo za moški spol, medtem ko se za ženskega uporablja le množina, drugod samo v imenovalniku/tožilniku, medtem ko so se ostali skloni izenačili z množinskimi, spet nekatera narečja jo uporabljajo pri samostalnikih, medtem ko je glagolsko dvojino nadomestila množina. Članek dopolnjujejo statistični podatki rabe dvojinskih oblik samostalnikov in glagolov. Ključne besede: slovenščina, dvojina, pluralizacija, slovenska narečja, narečno oblikoslovje Objavljeno v DKUM: 02.02.2018; Ogledov: 1297; Prenosov: 393
Celotno besedilo (428,42 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Der Atlas der ungarischen Dialekte in Rumänien steht vor der VollendungDezső Juhász, Erika Terbe, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Atlas madžarskih dialektov v Romuniji pred izidom
Enajsti, zadnji del Atlasa madžarskih narečij v Romuniji (The Atlas of Hungarian Dialects in Romania – RMNyA) je pripravljen za tisk. Delo, za katerega so gradivo zbirali v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja, pomembno zaokrožuje madžarsko dialektologijo. RMNyA omogoča podrobnejši opis madžarskih narečij v Romuniji in njihovo pregledno tipologijo. Odpira nove možnosti za sinhrone in diahrone preglede. Sočasno z izdajo je bil RMNyA uvrščen v projekt za digitalizacijo MNyA, rezultat tega pa je integracija dveh velikih atlasov v eno samo elektronsko bazo podatkov. To omogoča nove lingvistične in narečne analize korpusa kot tudi pripravo integriranih map z uporabo računalniške kartografije. Ključne besede: madžarska narečja, Romunija, jezikovni atlasi, dialektologija, zemljepisno jezikoslovje Objavljeno v DKUM: 02.02.2018; Ogledov: 1180; Prenosov: 360
Celotno besedilo (273,69 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |