| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Anders Behring Breivik - napad na Norveškem : magistrsko delo
Tadej Križman, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo člankov in literature preučili primer Andersa Behringa Breivika, ki je leta 2011 izvedel teroristična napada na Norveškem. V napadu v Oslu je umrlo sedem oseb, v napadu na otoku Utoya je bilo ubitih 77 ljudi. V magistrskem delu smo najprej opisali otroštvo in življenje Breivika. Njegov odnos z mamo je ključnega pomena za razumevanje njegovih kasnejših dejanj. Nato smo opisali potek obeh napadov. V naslednjem poglavju smo opisali potek sojenja in psihiatrična mnenja. Na sojenju je Breivik predstavil svojo ideologijo, ki jo je tudi zapisal v tisoč petsto strani dolgem manifestu. Tako v pogovorih z različnimi psihiatri kakor tudi na sojenju ni pokazal nobenega obžalovanja nad svojimi dejanji. Breiviku so diagnosticirali disocialno osebnostno motnjo in narcistično osebnostno motnjo. V magistrskem delu smo opisali narcistično osebnostno motnjo, merila za njeno diagnosticiranje in njen vpliv na nasilnost posameznika. Prav tako so strokovnjaki menili, da ima Aspergerjev sindrom. V delu so opisani Aspergerjev sindrom in merila za njegovo diagnosticiranje. Breivik je zaradi neuspehov in nezmožnosti vključevanja v različne družbene skupine začel igrati videoigre in se popolnoma izoliral od ljudi. V poglavju o videoigrah smo opisali, ali igranje nasilnih videoiger vpliva na nasilnost posameznika. V zaključnem delu magistrskega dela smo odgovorili na hipoteze. Ugotovili smo, da se posameznik ne more načrtno spremeniti v sociopata, saj vzroki za asocialno osebnostno motnjo izvirajo iz travme iz otroštva ali pa so genetsko pogojeni. Pri vprašanju, ali lahko narcisoidna osebnostna motnja vpliva na nasilnost posameznika smo ugotovili, da sama motnja ne pomeni, da bo oseba nasilna, ampak da lahko v povezavi z drugimi dejavniki kot so na primer stres ali zavrnitev privede do nasilna. Ugotovili smo tudi, da kljub temu da je splošno prepričanje, da igranje nasilnih videoiger vodi k nasilju, pa raziskave kažejo, da so pomembni tudi drugi dejavniki kot so starost igralca, njegov socialni status, duševni status, čas igranja in podobno.
Ključne besede: teroristični napadi, Breivik, Anders Behring, narcizem, Aspergerjev sindrom, videoigre, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.07.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (766,00 KB)

2.
Položaj učitelja v sodobni narcistični družbi
Matjaž Zupančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Položaj učitelja v družbi se nenehno spreminja. Šole in vzgojne organizacije zahtevata od njega znanja, ki se v preteklosti niso smatrala za pomembna. Težišče raziskovanja je analiza sodobne družbe, pojma narcizma ter odnosi med učiteljem in učencem. Ugotavlja se, ali je učitelj danes še kos dogodkom, ki se v zadnjem času odvijajo na šolah. Sodobna tehnologija je spremenila sistem človekovega zaznavanja realnosti in posledično njegovega vedenja. Pri analizi narcizma se ugotavlja, če je pojav zgolj negativen, ali ima tudi pozitivne lastnosti. Raziskava se dotakne družine, ki se spreminja, čeprav namen ostaja isti — vzgojiti otroka in ga pripraviti na življenje v družbi. Zaradi pojava interneta in mobilne tehnologije, se ustvarjajo nove baze podatkov, ki niso več skoncentrirane na področje šolstva in tako domači računalnik postaja priročnik za življenje. Učenci se vedejo drugače kot včasih, ker učitelj nima več klasične oblike avtoritete. Razpravlja se o tem, ali ima učitelj še možnost uveljavitve avtoritete v sodobni družbi. Začrtajo se smernice, kam pelje šolski sistem in kaj bo ta zahteval od učitelja in učenca. Mladi se ukvarjajo z drugačnimi problemi, kot njihovi starši in stari starši. Od človeka se še nikoli ni zahtevala takšna individualnost, po drugi strani pa postaja vse bolj odvisen od drugih.
Ključne besede: sodobna družba, narcizem, sodobni učitelj, šolski sistem, sodobna tehnologija, avtoriteta
Objavljeno v DKUM: 29.08.2009; Ogledov: 3841; Prenosov: 650
.pdf Celotno besedilo (400,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici