| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Narcisizem zaposlenih in njegov vpliv na stil vodenja generacije Y
Anita Garvanović Jurčić, 2021, magistrsko delo

Opis: Generacija Y je generacija, ki je je na trgu dela trenutno največ, prisotnost njenih pripadnikov pa se še povečuje. Zaradi njih so se spremenile tudi organizacije. Generacija Y je znana kot generacija milenijcev in je definirana kot generacija tehnologije in »selfie« fenomena. Gre za generacijo, ki ima popolnoma drugačne vrednote od prejšnjih. Generacijo Y pogosto opisujejo kot skupino narcisističnih osebnosti, ki nimajo razvitih socialnih veščin. Znano je, da se predstavniki generacije Y predstavljajo kot posamezniki s točno določenimi cilji ter pričakovanji znotraj organizacije. Postavljeno problematiko smo v magistrskem delu pojasnili in se osredotočili na vpliv narcisizma zaposlene generacije Y na stil vodenja organizacije. Želeli smo ugotoviti, kako predstavniki generacije Y vplivajo na organizacijo in na kakšen način se pravzaprav prilagajajo določenim izzivom. Pojasnili smo tudi izzive, ki jih imajo managerji človeških virov z vodenjem generacije Y znotraj organizacije. Cilj je bil ugotoviti, na kakšen način identificirati narcise na delovnem mestu in kako pravilno in v skladu s predpisi ukrepati, ne da bi uničili organizacijsko strukturo. V teoretičnem analiziranju literature smo opazili, da je generacija Y pomembno vplivala na spremembe znotraj podjetij. Z analizo strokovne literature smo ugotovili tudi, da so predstavniki generacije Y narcisistično usmerjeni, kar predstavlja določen izziv za kadrovnike in vodje. Četudi so predstavniki generacije Y zelo motivirani za delo, pa z višjo stopnjo narcisistične osebnosti predstavljajo težavo za organizacijo kot celoto, ki pa jo nekateri avtorji predstavljajo kot priložnost za organizacije.
Ključne besede: Medgeneracijsko sodelovanje, generacija Y, narcisizem, vodenje, management
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Osebnostni vidiki uporabe socialnih omrežij: razlike v nekaterih osebnostnih vidikih med pasivnimi in aktivnimi uporabniki socialnih omrežij facebook in instagram
Rebeka Pirš, 2020, magistrsko delo

Opis: Proučevanje osebnostnih vidikov s poudarkom na samospoštovanju, narcisizmu, velikih petih osebnostnih lastnostih, splošnem blagostanju in drugih vidikih osebnosti uporabnikov Facebooka in Instagrama je aktualna raziskovalna tematika sodobnega časa. Obe socialni omrežji, Facebook in Instagram, imata vpliv na posameznikovo duševno zdravje, prav tako pa lahko na podlagi objav uporabnikov in intenzitete uporabe ter pasivne oziroma aktivne uporabe sklepamo o različnih vidikih osebnostnih lastnosti, zato smo se v magistrskem delu odločili raziskati različne vidike osebnosti uporabnikov Facebooka in Instagrama, s poudarkom na razlikah v načinu aktivne oz. pasivne uporabe. Izvedli smo raziskavo na vzorcu 177 uporabnikov socialnih omrežij Facebook in Instagram ter vključili še manjše število neuporabnikov. Temeljne ugotovitve naše raziskave so naslednje: uporabniki socialnih omrežij Facebook in Instagram se razlikujejo tako v nekaterih merjenih vidikih osebnosti kot tudi v načinu uporabe preferiranega socialnega omrežja. Prav tako se osebnostno razlikujejo tudi uporabniki socialnih omrežij in neuporabniki. Statistično pomembne razlike med pasivnimi in aktivnimi uporabniki socialnih omrežij Facebook in Instagram se v naši raziskavi niso pokazale. Ugotovili pa smo pomembne razlike v osebnostnih vidikih in uporabi socialnih omrežij med spoloma in v različnih starostnih skupinah. Mlajši so tako predvsem uporabniki socialnega omrežja Instagram, medtem ko so starejši (nad 40 let) pretežno uporabniki socialnega omrežja Facebook.
Ključne besede: socialna omrežja, aktivna in pasivna uporaba, narcisizem, samospoštovanje, osebnost
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 318; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi v Sloveniji
Kaja Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo proučuje odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi. Najprej so z metodo analize in sinteze obravnavana spletna socialna omrežja, njihova vloga in vpetost v sodobni družbi ter pogostost njihove uporabe. Izpostavljeni so pozitivni in negativni vidiki uporabe spletnih socialnih omrežij. V nalogi je ugotovljeno, da se raziskovalci v zadnjih letih vse več ukvarjajo s porastom narcistične usmerjenosti v nekaterih zahodnih družbah, različnimi dimenzijami narcisizma in značilnostmi narcistične osebnostne motnje. Posebna pozornost je namenjena odgovoru na vprašanje, kako se narcisizem kaže pri uporabnikih spletnih socialnih omrežij. Ugotovljeno je, da je narcisizem povezan s poudarjanjem samopromocijskih vsebin na spletnih socialnih omrežjih in s ciljem doseganja čim večjega števila virtualnih prijateljev. Na osnovi preteklih raziskav so oblikovane hipoteze, ki so s korelacijsko analizo testirane s sekundarno analizo podatkov nacionalne raziskave Mladina 2010. Najprej je izvedena korelacijska analiza med narcistično grandioznostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Nato je preverjena povezavo med narcistično izkoriščevalnostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Rezultati pokažejo statistično neznačilne povezave med spremenljivkami, zato so hipoteze ovržene. Sklep naloge je, da mladi v Sloveniji, ki pogosteje uporabljajo spletna socialna omrežja, v povprečju ne izkazujejo višje stopnje narcisizma.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij, narcisizem, dimenzije narcisizma, slovenska mladina
Objavljeno: 05.03.2020; Ogledov: 651; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Povezanost narcisizma in agresivnosti
Laura Polajner, 2019, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu nas je zanimala povezanost agresivnosti in narcisizma. Povezanost konceptov smo preverjali preko spletne ankete, ki jo je rešilo 250 udeležencev, starih med 18 in 50 let. Spletna anketa je bila sestavljena iz vprašalnika narcisizma NPI (Raskin in Hall, 1979; Raskin in Terry, 1988) vprašalnika agresivnosti BPAQ (Buss in Perry, 1992), ter demografskih podatkov udeležencev. V začetku empiričnega dela naloge smo preverili faktorsko strukturo naših podatkov, naredili smo torej komponentne analize, iz katerih smo izločili faktorje narcisizma in faktorje agresivnosti. Na našem vzorcu sta se pokazala dva faktorja narcisizma, ki smo ju poimenovali moč in ekshibicionizem ter štirje faktorji agresivnosti, ki smo jih poimenovali jeza, sovražnost, fizična agresivnost in besedna agresivnost. V prvih petih hipotezah smo preverjali povezanost dimenzij narcisizma z dimenzijami agresivnosti. Korelacijske analize so pokazale zmerne in nizke povezanosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Nadalje so nas zanimale razlike med spoloma v izraženosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Pokazalo se je, da se moški in ženske na našem vzorcu ne razlikujejo v izraženosti dimenzij narcisizma. Razlike med spoloma v izraženosti dimenzij agresivnosti, so se pokazale pri dimenzijah besedna in fizična agresivnost, pokazalo se je, da naj bi imeli moški višje izraženi dimenziji besedna in fizična agresivnost kot ženske. Preverjali smo tudi povezanost dimenzij narcisizma in agresivnosti s stopnjo izobrazbe posameznika ter s stopnjo izobrazbe staršev. Rezultati so pokazali, da se dimenzije negativno povezujejo z izobrazbo posameznika, in sicer so bile statistično pomembne povezanosti z dimenzijami jeza, sovražnost in fizična agresivnost.
Ključne besede: Narcisizem, agresivnost, povezanost, razlike med spoloma, vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik agresivnosti BPAQ
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 1025; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (784,38 KB)

5.
Empatija in narcisizem med študenti psihologije in medicine
Lea Korošec, 2019, magistrsko delo

Opis: Novejša dognanja na področju empatije in narcisizma poročajo o zmanjšanju prisotnosti empatije, hkrati pa je moč zaslediti porast narcisizma, kar je zlasti opazno pri študentih. Te ugotovitve pa niso problematične samo za posameznike, temveč tudi za celotno kulturo. Namen raziskave je torej preučiti empatijo in narcisizem (tako odkriti kot prikriti) ter njuno povezanost pri študentih psihologije in medicine. Zanimalo nas je, katere demografske lastnosti napovedujejo empatijo in narcisizem ter ali se pojavljajo razlike med skupinama študentov psihologije in medicine. Prav tako smo raziskali, kakšno vlogo nosita odkriti in prikriti narcisizem pri napovedovanju empatije – tudi kognitivne in emocionalne empatije. Na koncu nas je zanimala še teža smeri študija pri empatiji in odkritem narcisizmu na vzorcu vseh študentov, ki je zajemal tako študente psihologije in medicine kot tudi študente ostalih smeri. Končni vzorec je zajemal 323 študentov, od tega je bilo 236 študentov psihologije in medicine. Podatke smo pridobili z apliciranjem testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik empatije Indeks medosebne odzivnosti IRI, Vprašalnik (odkritega) narcisizma NPI in Lestvico hipersenzitivnega (prikritega) narcisizma HSNS. S statističnimi analizami smo najprej podrobneje proučili vzorec študentov psihologije in medicine, kasneje pa še celoten vzorec. Hipoteze, ki smo jih oblikovali na podlagi preteklih raziskav, smo preverjali s pomočjo regresijskih analiz in t–testom. Rezultati na vzorcu študentov psihologije in medicine so pokazali, da imajo ženske višje izraženo empatijo v primerjavi z moškimi. Hkrati pa imajo študentje z nižje izraženim odkritim narcisizmom in višje izraženim prikritim narcisizmom višje izraženo empatijo. Enako se je izkazalo tudi za emocionalno in kognitivno empatijo, le pri slednji se prikriti narcisizem ni izkazal kot statistično pomemben napovednik. Nadalje se je pokazalo, da imajo moški višje izražen odkriti narcisizem v primerjavi z ženskami, in da študentje psihologije izkazujejo višjo raven empatije v primerjavi s študenti medicine. Na vzorcu vseh študentov pa smo ugotovili, da imajo študentje psihologije in medicine višje izraženo empatijo v primerjavi z ostalimi študenti, ki niso toliko usmerjeni na delo z ljudmi. Omenjeni rezultati opozarjajo na pomembnost proučevanja empatije in narcisizma ter nakazujejo na morebitne intervencije, ki bi bile potrebne za povečanje empatije in zmanjšanje narcisizma pri študentih.
Ključne besede: empatija, kognitivna empatija, emocionalna empatija, odkriti narcisizem, prikriti narcisizem, študentje
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 820; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Narcisizem kot osebnostna poteza v povezavi s subjektivnim blagostanjem
Karin Valentan, 2019, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi se vse pogosteje srečujemo z narcisizmom kot poglavitnim načinom delovanja, za katerega je značilen občutek grandiozne samopomembnosti, prepričanje o lastni izjemnosti, fantaziranje o moči, uspehu, lepoti in edinstvenosti. Narcističnim posameznikom lahko pripišemo samoobčudovanje, občutek večvrednosti in izkoriščevalnost, prav tako pa je zanje značilen močno napihnjen in pozitiven, a nerealen koncept selfa ter pomanjkanje zanimanja za oblikovanje intimnih odnosov. Znotraj koncepta narcisizma ločimo odkriti in prikriti narcisizem, ki se bistveno razlikujeta v korelacijah z različnimi psihološkimi koncepti. Odkriti narcisizem navadno dojemamo kot prilagojeno komponento narcisizma, prikriti narcisizem pa kot neprilagojeno. Koncept subjektivnega blagostanja se nanaša na posameznikovo subjektivno oceno o lastnem blagostanju in zajema zadovoljstvo z življenjem, pozitivni in negativni afekt. O visokem subjektivnem blagostanju lahko govorimo, ko posameznik doživlja življenjsko zadovoljstvo, je pogosto dobre volje in redko doživlja neprijetne emocije, kot sta žalost in jeza. Nizko subjektivno blagostanje se zrcali skozi nezadovoljstvo z življenjem, redko doživljanje dobre volje in naklonjenosti ter pogosto doživljanje negativnih emocij, kot sta jeza in tesnoba. Namen magistrskega dela je preveriti povezanost med komponentami narcisizma kot osebnostne poteze in subjektivnim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 307 odraslih udeležencev, različnih starostnih skupin in zaposlitvenih statusov. Uporabili smo vprašalnik narcisizma (NPI-40), lestvico hipersenzitivnega narcisizma (HSNS), lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in lestvico pozitivnega in negativnega afekta (PANAS). Hipoteze smo zastavili na podlagi prebrane literature, podatke pa smo obdelali s programom IBM SPSS Statistics 22, s pomočjo katerega smo izvedli statistične analize. Rezultati so pokazali, da so posamezne dimenzije odkritega in prikritega narcisizma napovedniki zadovoljstva z življenjem, pozitivne in negativne emocionalnosti. Prilagojene dimenzije odkritega narcisizma pozitivno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter negativno napovedujejo negativni afekt. Neprilagojene dimenzije odkritega in prikritega narcisizma negativno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter pozitivno napovedujejo negativni afekt. Statistično pomembna negativna korelacija se je pokazala tudi med starostjo in odkritim narcisizmom, prikritim narcisizmom ter negativnim afektom. Prav tako so se razlike pokazale tudi v izraženosti negativnega afekta med redno zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženci.
Ključne besede: narcisizem, NPI, subjektivno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem, SWLS, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS
Objavljeno: 11.03.2019; Ogledov: 829; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
OSEBNOST NOGOMETAŠEV IN NJIHOVA POVEZANOST S STRESOM, ANKSIOZNOSTJO IN NARCISIZMOM
Jin Sadovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Nogomet danes uvrščamo med najpopularnejše in hitro razvijajoče se športe. Profesionalizem zahteva premoč nad močno konkurenco in tako vedno mlajše igralce, od katerih je zahtevano skoraj nemogoče. Da se ohrani in izboljšuje psihično zdravje igralcev, je nujno prakticiranje psiholoških tehnik, ki razvijajo in zvišujejo nivo motivacije in koncentracije, znižujejo nivo stresa in anksioznosti ter gradijo na visoki samozavesti in timskem delu. Namen naloge je bil raziskati osebnost slovenskih nogometašev. Želeli smo poiskati razlike v osebnostnih potezah med profesionalnimi in amaterskimi nogometaši ter preveriti prisotnost anksioznosti kot osebnostne poteze, stresa in narcisizma. Poskušali smo poiskati neke skupne osebnostne lastnosti, ki poleg motoričnih sposobnosti in talenta oblikujejo posameznika v profesionalnega nogometaša. V raziskavo je bilo vključenih 91 nogometašev, ki so izpolnili vprašalnik osebnosti BFI, vprašalnik anksioznosti STAI, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik stresa PSS. Podatke smo analizirali z multiplo analizo variance in diskriminantno analizo, z uporabo statističnega paketa SPSS. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike glede na kakovost nogometašev. Profesionalni nogometaši so imeli nasproti amaterskim nogometašem nižje izraženo anksioznost, višje izraženo ekstravertnost, čustveno stabilnost in vestnost ter pet dimenzij narcisizma: ekshibicionizem, izkoriščevalnost, nečimrnost, samozadostnost in superiornost. Medtem ko pri izraženosti stresa statističnih razlik med profesionalnimi in amaterskimi nogometaši ni bilo.
Ključne besede: nogomet, osebnostne lastnosti, profesionalni nogometaši, amaterski nogometaši, anksioznost, stres, narcisizem
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1069; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (594,05 KB)

8.
Stabilnost samospoštovanja v odnosu do narcisizma in psihološkega blagostanja
Saša Zorjan, Katja Košir, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Koncept stabilnosti samospoštovanja ima pomembno vlogo pri razumevanju medosebnega in psihološkega funkcioniranja posameznikov. Namen pričujoče raziskave je bil preveriti odnos med stabilnostjo samospoštovanja, narcisizmom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 178 udeležencev (77 % žensk). Povprečna starost udeležencev je bila 20 let, v razponu od 18 do 26 let. Udeleženci so reševali vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik psihološkega blagostanja PWBS, lestvico nestabilnosti samospoštovanja ISES in lestvico samospoštovanja RSES. Lestvica samospoštovanja RSES je bila uporabljena za oceno tako stopnje kot stabilnosti samospoštovanja; slednjo smo operacionalizirali kot razpršenost stopnje samospoštovanja v času. Za namene pridobitve podatka o stabilnosti samospoštovanja so udeleženci lestvico samospoštovanja reševali 14 dni zapored, medtem ko so ostale mere izpolnili prvi dan sodelovanja. Glavni učinek stopnje samospoštovanja se je pokazal tako v odnosu do narcisizma kot psihološkega blagostanja, v obeh primerih so se z višanjem stopnje samospoštovanja višale tudi vrednosti narcisizma ter psihološkega blagostanja. Stabilnost samospoštovanja (razpršenost stopnje samospoštovanja v času) je, ob upoštevanju stopnje samospoštovanja, dodatno pojasnila statistično pomemben delež variance narcisizma in psihološkega blagostanja. Višje vrednosti stabilnosti samospoštovanja so se povezovale z nižjimi vrednostmi narcisizma ter višjimi vrednostmi psihološkega blagostanja. Ob primerjanju dveh različnih mer stabilnosti samospoštovanja smo ugotovili prisotnost precenjevanja stabilnosti samospoštovanja pri posameznikih z bolj izraženim narcisizmom. Dobljeni rezultati so bili v skladu s postavljenimi hipotezami. V diskusiji je izpostavljena pomembnost upoštevanja tako stopnje kot stabilnosti samospoštovanja. Izpostavljene so tudi pomanjkljivosti pričujoče raziskave ter možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: samospoštovanje, narcisizem, psihološko blagostanje, Lestvica samospoštovanja (RSES), Lestvica nestabilnosti samospoštovanja (ISES), Vprašalnik narcisizma (NPI), Vprašalnik psihološkega blagostanja (PWBS)
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 976; Prenosov: 288
URL Povezava na celotno besedilo

9.
POVEZANOST ODNOSA S STARŠI IN POJAVA NARCISIZMA
Estelle Polič, 2015, magistrsko delo

Opis: Ob pregledu znanstvene literature najdemo več perspektiv narcisizma. Spekter se giblje od razvojno analitskih, kliničnih, antropoloških do socialno psiholoških vidikov. Iz kliničnih primerov ugotavljamo večjo razširjenost narcistične osebnostne motnje. Danes se vedno več govori o narcistični družbi, ki se ukvarja z neklinično populacijo in narcisizmom kot družbenim pojavom. Pretekle raziskave med drugim izpostavljajo vpliv starševstva na pojav in razvoj narcisizma. Naša raziskava je bila izvedena s kombinacijo deskriptivne metode in kavzalne neeksperimentalne metode. Uporabili smo slovensko različico vprašalnika narcisizma NPI (vprašalnik narcisizma) in vprašalnik AFP (lestvica družinskega odnosa za adolescente). Vprašalnik je bil apliciran spletno, v raziskavo pa je bilo vključenih 211 udeležencev. Raziskovalno smo postavili tri hipoteze. Prva hipoteza predpostavlja, da permisivni slog starševstva pozitivno korelira z narcisizmom. Druga hipoteza predpostavlja, da preveč zaščitniški odnos staršev pozitivno korelira z narcisizmom. Tretja hipoteza pa predpostavlja, da bodo narcistične poteze bolj izražene pri družinah z višjim ekonomskim statusom. Na našem vzorcu sta bili bližina in nadzor pozitivno povezani. Pokazala se je statistično značilna povezava med bližino matere in narcisizmom. Povezava med nadzorom in narcisizmom pa na našem vzorcu ni statistično pomembna. Prvi dve hipotezi delno sprejmemo. Pri socialno-ekonomskem statusu družine pa ne prihaja do statistično pomembnih razlik v izraženosti narcisizma, tako da tretje hipoteze ne moremo sprejeti.
Ključne besede: narcisizem, starševska podpora, starševski nadzor, permisivni stil vzgajanja.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1155; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (924,26 KB)

10.
Narcisistične in borderline motnje osebnosti
Peter Praper, 1994, pregledni znanstveni članek

Opis: Antična legenda o Narcisu nam glede na svojo starost daje slutiti, da je narcisizem stalna spremljevalka človeka. Na drugi strani pogosto naletimo na mnenja, da sodobne družbe oblikujejo kulturo narcisizma (Lasch, 1978). Smo le bolj občutljivi in izvežbani v prepoznavnju tega fenomena, ali epidemiološke raziskave dejansko kažejo premik od nevrotične v smeri narcisistične in borderline patologije? Morda bi morali jasneje ločevati med (zdravim) narcisizmom kot ljubeznijo do sebe, ki se kaže v dobrem samovrednotenju in samospoštovanju, in narcisističnimi motnjami osebnosti, kjer človek s samoidealizacijo in grandioznimi fantazijami o sebi v bistvu prekriva prizadet občutek lastne vrednosti ter je zato še posebej občutljiv in ogrožen, saj se lahko kohezivnost sebstva (self-cohesiveness) v takšni situaciji zelo hitro fragmentira. Danes ni dvoma o tem, da narcisistične motnje osebnosti predstavljajo self-patologijo in da imajo svoje razvojno ozadje. Da bi le-to bolje spoznali, moramo natančno poznati razmerja med egom in selfom ter razvojne linije, ki ju v procesu diferenciacije postavljajo v specifičen odnos, ki ga je morda najbolje opredelil Freud v času, ko sta se pojma ego in self še prekrivala. Menil je, da je ena od osnovnih funkcij strukture ega, da očuva integriteto selfa. Kateri prekurzorji igrajo pomembno vlogo pri tem, ali se bo "težja patologija" sploh razvila ali ne in ali bodo nastajajoči razvojni deficiti oškodovali funkcije ega ali kohezivnost selfa? Kdaj se razvije bordderline patologija in kdaj narcisistična? Se ena in druga oblika patologije izključuje ali povezuje? Katere pomembne karakteristike dinamičnegaprepletanja libida in agresije so vpletene? Vse to so odprta vprašanja na tem težko dostopnem terenu raziskovanja.
Ključne besede: psihoanaliza, narcisizem, motnje osebnosti, objektni odnosi, psihopatologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1423; Prenosov: 223
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici