| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Načrtovanje, organizacija in izvedba tehniških in naravoslovnih dni v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Boris Volarič, 2019, magistrsko delo

Opis: V prispevku bomo naredili kratek pregled različnih klasifikacij kompetenc za 21. stoletje in implementacij nabora znanj, veščin in spretnosti, ki predstavljajo naravoslovno in tehniško pismenost. Predstavili bomo zbir kompetenc, urejen po področjih (naravoslovje, matematika, tehnika), ki jih lahko uporabimo pri načrtovanju posameznih naravoslovnih in tehniških dni. Predstavili bomo primer dobre prakse s pripadajočimi orodji in obrazci, ki nam pomagajo pri celovitem planiranju, organizaciji, izvedbi in evalvaciji dni dejavnosti na šoli. Na kratko bomo analizirali projektno delo kot najprimernejšo metodo za izvedbo tehniških in naravoslovnih dni. Na 8 konkretnih primerih bomo pokazali, kako zastavimo projektno delo tako, da projekt skozi vse njegove korake izvedemo medpredmetno. Na primerih bomo predstavili vzorce, po katerih načrtujemo projektno delo tako, da nekatere delovne naloge projekta izvedemo pri posameznih predmetih pred in po tehniškem oz. naravoslovnem dnevu in nekatere na samem dnevu ali celo dveh.
Ključne besede: tehniški dan, naravoslovni dan, ključne kompetence, transverzalne veščine, projektno delo
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 382; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

2.
Naravoslovni postopki pri kemijskih vsebinah v drugem triletju osnovne šole
Julija Murko, 2018, magistrsko delo

Opis: Naravoslovni postopki so temelj začetnega naravoslovja. Med naravoslovne postopke uvrščamo tudi delo s podatki, ki zajema interpretiranje, risanje in branje grafov. Na razumevanje in branje grafov pogosto naletimo v vsakdanjem življenju, saj so grafi prisotni na veliko področjih življenja, od čisto osebnih do strokovnih oz. poklicnih. Branje in risanje prikazov oz. grafov pa ima tudi pri pouku naravoslovja pomembno vlogo. Mnogi domači in tuji strokovnjaki poudarjajo pomembnost aktivne vpeljave grafov v pouk naravoslovja. Takšen način dela pri pouku predlagajo tudi slovenski učni načrti. V magistrskem delu so prikazani rezultati raziskave med 134 učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, kjer nas je zanimalo, kako učenci rišejo, berejo in razumejo grafe pri pouku naravoslovja v drugem triletju osnovne šole. Ugotovili smo, da je znanje učencev, vključenih v raziskavo, v povprečju slabo (73 % učencev na testu ni doseglo polovice možnih točk). Sicer pa učenci bolje berejo in napovedujejo grafe, slabše pa razumejo pojme: odvisna in neodvisna spremenljivka ter povezave med spremenljivkami. V magistrskem delu je podan primer aktivnega učenja grafov.
Ključne besede: naravoslovni postopki, grafi, 2. triletje osnovne šole, aktivno učenje grafov
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 569; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

3.
Pomen trajnostnega razvoja in izkustveno učenje na razredni stopnji s poudarkom na obisku turniškega parka in ribnika
Urška Škerget, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Pomen trajnostnega razvoja in izkustveno učenje na razredni stopnji s poudarkom na obisku turniškega parka in ribnika je razdeljeno na tri dele – teoretični del, pedagoški eksperiment in empirični del. Teoretični del smo razdelili na tri sklope: družboslovni, pedagoško-didaktični in kulturno-geografski sklop. V prvem sklopu definiramo trajnostni razvoj, ključne ideje, izhodišča in smernice ter cilje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Pedagoško-didaktični sklop zajema izkustveno učenje, njegove značilnosti, načela, metode in faze. Nadaljujemo z dnevi dejavnosti, njihovim načrtovanjem in organizacijo. V nadaljevanju podrobneje predstavimo naravoslovne dni in učni predmet Spoznavanje okolja, njegovo opredelitev, splošne cilje in didaktična priporočila, ki so navedena v učnem načrtu za predmet spoznavanje okolja. V kulturno-geografskem sklopu natančneje predstavimo okolje, v katerem smo izvedli naravoslovni dan. Za teoretičnim delom je pedagoški eksperiment, v katerem predstavimo namen eksperimenta, podrobno učno pripravo, izvedbo in evalvacijo naravoslovnega dne, ki se je izvajal v turniškem parku in ribniku. Pedagoškemu eksperimentu sledi empirični del, v katerem nas je zanimalo, kakšna je uspešnost reševanja preizkusa znanja v celoti in pri posameznih nalogah, po naravoslovnem dnevu, ter ali obstaja korelacija med preizkusom znanja in vsoto ocen. Ugotovili smo, da je uspešnost reševanja preizkusa znanja zelo visoka in da obstaja pozitivna korelacija med preizkusom znanja in vsoto ocen. Zato lahko sklepamo, da naravoslovni dnevi nudijo dovolj možnosti za pridobitev znanja učencev na različnih nivojih.
Ključne besede: trajnostni razvoj, izkustveno učenje, turniški park, učenci, naravoslovni dnevi
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 592; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

4.
Astronomski naravoslovni dan v četrtem razredu osnovne šole - Sončev sistem
Marinka Paulič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Astronomski naravoslovni dan v četrtem razredu osnovne šole – Sončev sistem« zaokrožajo tri med seboj povezane celote: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del obsega astronomski (predstavljena je astronomija, njena kratka zgodovina in Sončev sistem) in didaktični sklop (pojasnjeno je naravoslovje in predstavljen učni predmet naravoslovje in tehnika, oboje s stališča astronomije). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pred- in potesta, s katerima je bilo merjeno znanje četrtošolcev o Sončevem sistemu pred in po izvedbi naravoslovnega dne z enako vsebino. Ugotovljeno je, da udeležba učencev na astronomskem naravoslovnem dnevu vpliva na višje znanje učencev o Sončevem sistemu, da si učenci abstraktne pojme v astronomiji ustrezno predstavljajo ob uporabi konkretnih ponazoril (modelov) ter da izkustveno učenje pozitivno vpliva na znanje učencev, od učitelja pa zahteva temeljito teoretično pripravo, specifična didaktična znanja in več vloženega časa v pripravo aktivnosti.
Ključne besede: naravoslovje, naravoslovni dan, četrti razred, Sončev sistem, pred- in potest
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 612; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

5.
Vpeljava konceptov sistemskega mišljenja v predšolskem obdobju
Tadeja Sobočan, 2016, diplomsko delo

Opis: Otrokov celostni razvoj je v času predšolskega obdobja izredno intenziven, kar vključuje tudi razvoj ravni njegovega mišljenja. Zato je pomembno, da se na tej točki začne razvijati v pravo smer tudi njegov način razmišljanja. Zadnje čase v poučevanju pridobiva na veljavi pojem sistemskega mišljenja, vendar šele na kasnejših stopnjah izobraževanja. Vpeljava osnovnih konceptov sistemskega mišljenja bi sicer bila smiselna že v obdobju zgodnjega poučevanja, a je konkretnega gradiva na to temo zelo malo. Ker se predšolski otroci šele seznanjajo s tovrstnim pristopom in imajo omejene zmožnosti, je zelo pomembno, da način dela in izbrane primere čim bolj prilagodimo njihovim sposobnostim. Pri tem je ključnega pomena, da se poslužujemo tematik, ki so otrokom popolnoma razumljive, doumljive in jih prikažemo s pomočjo ilustracij in slikovnega gradiva. V nalogi bomo predstavili nekaj primerov z različnih področij, ki stimulirajo otrokovo mišljenje in ga vpeljujejo v sistemski način razmišljanja.
Ključne besede: učenje v vrtcu, sistemsko mišljenje, grafični prikazi, vzročno-posledični diagrami, naravoslovni eksperimenti
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 929; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
Obisk kmetije za učence prvega triletja osnovne šole Šmartno na Pohorju v kontekstu naravoslovnega dne
Anja Pečovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo OBISK KMETIJE ZA UČENCE PRVEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO NA POHORJU V KONTEKSTU NARAVOSLOVNEGA DNE je sestavljeno iz dveh samostojnih, a med seboj povezanih enot (teoretične in praktične). V teoretičnem delu uvodoma predstavljamo učni predmet Spoznavanje okolja in njegove splošne ter operativne cilje, v nadaljevanju pa iz Učnega načrta za spoznavanje okolja po razredih izpišemo operativne cilje in vsebine ter minimalne standarde znanja, vezane na temo kmetija. V drugem delu tega sklopa se osredotočimo na dneve dejavnosti. Posebno pozornost namenjamo predstavitvi izvajanja naravoslovnih dni. V praktičnem delu predstavljamo izletniško ekološko kmetijo Uranjek in Osnovno šolo Šmartno na Pohorju. Sledi učna priprava in potek ter analiza izvedbe naravoslovnega dne, ki smo ga izvedli v skladu s sodobnimi izobraževalnimi trendi.
Ključne besede: Prvo triletje, razredni pouk, spoznavanje okolja, naravoslovni dan, kmetija
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1058; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

7.
Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) za poučevanje naravoslovnih predmetov na srednjih šolah Koroške
Tina Lipovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) nas spremlja že povsod. V zadnjih letih pa se vedno bolj propagira tudi uporaba IKT pri poučevanju v šoli. Zaradi tega je IKT postala tudi predmet preučevanja raznih raziskovalcev v Sloveniji in po svetu. Z raziskavami, povezanimi z IKT v šolstvu, so se ukvarjali že v Gani, Grčiji, na Japonskem in v Maleziji. Obsežno raziskavo, trajajočo več let, na področju uporabe IKT pri poučevanju v srednjih šolah Slovenije je izvedel že Ivan Gerlič. Ugotavljal je opremljenost šol, nabor aplikacij, način uporabe in v katerih stopnjah ure učitelji največ uporabljajo IKT. V večini primerov je IKT smatrana samo kot motivirajoč dejavnik za dijake in učence, vendar ima lahko uporaba le-te veliko večji pomen, še posebej se to izrazi pri učencih s posebnimi potrebami. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti opremljenost koroških srednjih šol z IKT tehnologijo, uporabo le-te pri naravoslovnih predmetih ter stališča učiteljev naravoslovnih predmetov do uporabe IKT pri poučevanju. Pri izvedbi ankete je sodelovalo šest srednjih šol Koroške. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili potrebne podatke in jih potem analizirali. Ugotovila sem, da imajo učitelji v večini na voljo računalnik, projektor ter prenosne računalnike, ki pa so tudi najbolj uporabljeni IKT pripomočki pri poučevanju v zadnjih petih letih. Znanje o uporabi IKT so pridobili večinoma s samoizobraževanjem, nekaj učiteljev pa je tudi dvopredmetne vezave z informatiko. Njihov odnos do uporabe IKT pri poučevanju je zelo pozitiven. IKT predvsem uporabljajo za urejanje besedil (Word), brskanje po spletu in e-redovalnico. Večina učiteljev vidi v uporabi IKT pri poučevanju dodatno motivacijo za dijake, predvsem v uporabi merilnikov in i–table. Še vedno pa se IKT uporablja za podajanje nove snovi, zelo malo pa za ocenjevanje znanja, kar lahko povežemo tudi s tem, da so učitelji izpostavili načelo nazornosti, ki ga z uporabo IKT po njihovem mnenju najlažje dosežejo. Nihče od anketiranih ni pomislil na učence s posebnimi potrebami. Povezavo z učenci s posebnimi potrebami lahko zasledimo le pri zadnjem vprašanju, kjer je nekaj učiteljev zapisalo, da je prednost uporabe IKT pri učilih, ki manjkajo. Nekaj pa jih izpostavlja tudi problem s samim znanjem o uporabi IKT, ki se jim zdi pomanjkljiva – premalo izobraževanj na področju uporabe IKT.
Ključne besede: Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT), Koroška, naravoslovni predmeti. 
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 2111; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

8.
NARAVOSLOVNI DAN V VRTCU - OBISK KONJUŠNICE
Vanja Martini, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Naravoslovni dan v vrtcu – obisk konjušnice je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pomen naravoslovnega dne v vrtcu, možnosti njegove izvedbe, vloga vzgojitelja, vsebinske možnosti, ciljno načrtovanje in opis živali – konjev. V praktičnem delu je predstavljen projekt v obliki naravoslovnega dne. Obisk v konjušnici, kjer se je odvijal naravoslovni dan, je opisan po postajah, ki smo jih izvedli. Predstavljena je tudi priprava, izvedba in vrednotenje obiska v konjušnici, ki je bil izpeljan v vrtcu Radlje ob Dravi.
Ključne besede: narava, predšolski otrok, naravoslovni dan, konj, konjušnica.
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 1283; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

9.
RAZISKOVANJE SNOVI V VRTCU
Petra Poštrak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo "Raziskovanje snovi v vrtcu" posega na področju uvajanja zgodnjega naravoslovja. Teoretično so predstavljeni razvoj naravoslovnih sposobnosti, spretnosti, usvajanje temeljnih naravoslovnih postopkov, možnosti oblikovanja in izvajanja stalnih naravoslovnih kotičkov, ter vloga vzgojitelja ob tem. V praktičnem delu smo izhajali iz dejstva, da otrok mora imeti možnost samostojnega raziskovanja in prepoznavanja snovi, s katerimi ima opravka vsak dan. S tem si pridobiva izkušnje in gradi prva spoznanja na področju naravoslovja ter razvija osnovne sposobnosti in spretnosti, kot npr. opazovanja, uporabe čutil, presipavanja, merjenja... V raziskavi smo prek opazovanja otrok ugotavljali, kakšne naravoslovne sposobnosti in spretnosti otrok pridobiva pri neusmerjenem raziskovanju v naravoslovnem kotičku. Otroci so imeli na voljo različne pripomočke in snovi iz domače kuhinje. Ugotovili smo, da ima neusmerjeno raziskovanje pozitiven vpliv na otroke. Razvijali so si domišljijo, pomnjenje, fino motoriko, spretnosti rokovanja s pinceto, cedilom, s sitom. Spretnosti mešanja snovi med seboj in prav tako ločevanja snovi s pripomočki. Spoznavali so snovi s čutili. Okušali so snovi, jih tipali, vonjali in opazovali.
Ključne besede: raziskovanje snovi, zgodnje naravoslovje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti, naravoslovni postopki, naravoslovni kotiček.
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 1602; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
Vzpostavitev programa naravoslovnega izobraževanja v Vili Mayer, Šoštanj
Špela Sovič, 2015, magistrsko delo

Opis: V učnih načrtih za osnovne šole je predpisano število ur/dni dejavnosti. Te dneve delimo v 4 skupine: naravoslovni dnevi, športni dnevi, tehniški dnevi in kulturni dnevi. V Šoštanju v Vili Mayer smo želeli vzpostaviti naravoslovno pedagoški program za osnovno šolo. S tem smo poleg že ponujenih kulturnih in družboslovnih dni povečali ponudbo ter pripravili nekaj zanimivega, poučnega in koristnega za učence. Pripravili smo več delavnic zasnovanih na z učnimi načrti predpisanih ciljih predmetov - Spoznavanje okolja, Naravoslovje 6 in 7, Kemija in Biologija. Raziskavo smo izvedli tako, da smo pripravili en naravoslovni dan in dve delavnici. Učencem smo pripravili delovne liste, ki smo jih analizirali s stališča kakovosti pridobljenega znanja. Ugotovili smo, da so učenci bolje reševali delovni list v tisti delavnici, ki so jo obiskali najprej. Kasneje pa sklepamo, da je najbrž padala koncentracija in so delovni list reševali manj zbrano. Kljub temu pa so bili listi v večini rešeni pravilno in dosledno. Z evalvacijskimi listi, ki so jih učenci rešili ob koncu izpeljanega naravoslovnega dne, smo pridobili podatke, kakšen je njihov odnos do učenja zunaj šolskega razreda. Ugotovili smo, da učenje zunaj šolskega razreda učence zanima, jih veseli, jim je zanimivo, ga ne prezirajo in jih ne žalosti. Prav tako smo za mnenje povprašali še učitelje spremljevalce. Z izvedenim naravoslovnim dnem so bili zadovoljni, delavnice so bile razumljive za učence, zanimive in imele so ustrezno didaktično izvedbo. Delavnice bomo tržili v prihodnje še naprej. Z novim šolskim letom bomo povečali ponudbo in pripravili še nekaj vsebin, ki so atraktivne za šole ter hkrati promovirajo Vilo Mayer in jo predstavljajo širši okolici.
Ključne besede: Dan dejavnosti, naravoslovni dan, naravoslovne delavnice, učenje zunaj razreda, Vila Mayer
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 1115; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici