1. Naravoslovni dan za 4. razred - astronomijaTjaša Založnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv intervencije (naravoslovni dan za četrti razred – astronomija) na znanje slučajnostno izbranih četrtošolcev. Intervencija je vključevala aktivno in sodelovalno učenje po postajah, formativno spremljanje in njegove elemente ter sodelovanje v različnih didaktičnih igrah. Rezultate smo pridobili s pred- in potestom ter vprašalnikom za učiteljice, nato pa smo podatke analizirali in primerjali. Ugotovili smo, da je bila intervencija uspešna, saj so učenci z navdušenjem aktivno sodelovali, pri večini pa je bil zaznan tudi napredek v znanju. Na predtestu so učenci, ki so snov prehodno obravnavali, dosegli višje rezultate kot tisti, ki je niso. Na potestu pa se je razlika zmanjšala in ni bila več statistično značilna. Pogovor z učiteljicami je razkril, da se izogibajo delu po postajah in didaktičnim igram ter raje uporabljajo druge učne oblike. Naloga potrjuje, da aktiven pouk in prevzemanje odgovornosti za učenje pozitivno vpliva na pridobljeno znanje učencev. Učenci so po intervenciji dojemali predmet naravoslovja kot bolj zanimiv in hkrati koristen za njihovo prihodnost. Z nalogo smo prispevali tudi k zbirki idej in virov za strokovne delavce. Pri izvedbi raziskave na večje omejitve nismo naleteli, vendar priporočamo, da se v prihodnje vključi daljšo intervencijo na večjem vzorcu za večjo reprezentativnost rezultatov.
Ključne besede: naravoslovni dan, astronomija, delo po postajah, sodelovalno učenje, pred- in potest.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,86 MB) |
2. Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji : magistrsko deloNina Frangež, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, praktičnega in empiričnega.
Teoretični del smo razdelili na pedagoško-didaktični sklop, v katerem predstavimo predmet spoznavanje okolja, dni dejavnosti in naredimo pregled ciljev iz učnih načrtov, sklop gasilstvo, v katerem opredelimo gasilstvo, gasilce, delo z gasilsko mladino in predstavimo PGD Podova ter geografski sklop, v katerem predstavimo občino Rače - Fram in Osnovno šolo Rače.
V praktičnem delu smo izvedli naravoslovni dan z učenci 3. razreda Osnovne šole Rače. Le-ti so spoznavali gasilstvo v PGD Podova. Njihovo predznanje o gasilstvu in znanje po naravoslovnem dnevu smo preverili s testom.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o sodelovanju Osnovne šole Rače in Osnovne šole Fram s prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini. Raziskava je bila narejena na vzorcu 123 učencev omenjenih osnovnih šol. Ugotavljamo, da obe osnovni šoli s prostovoljnimi gasilskimi društvi sodelujeta. Osnovna šola Fram izvaja tudi naravoslovne dni na katerih sodelujejo gasilci. Rezultati izvedenega testiranja znanja otrok, ki smo ga izvedli pred in po naravoslovnem dnevu, pokažejo velik napredek v znanju učencev o gasilstvu.
Ključne besede: naravoslovni dan, razredna stopnja, prostovoljno gasilsko društvo, znanje otrok
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 170
Celotno besedilo (3,98 MB) |
3. Izvedba praktičnega dela pri predmetih biologija in kemija v slovenskih osnovnih šolah - primerjava pred in med šolanjem na daljavo : magistrsko deloTamara Hajdinjak, 2023, magistrsko delo Opis: Pri pripravi vprašalnikov za magistrsko delo smo prišli do dileme o najprimernejšem izboru pojmov: praktično, laboratorijsko ali eksperimentalno delo. V nalogi so uporabljeni vsi trije izrazi, najpogosteje pa praktično delo, saj je vsako laboratorijsko in eksperimentalno delo tudi praktično delo, obratno pa zmeraj ne velja. Ne glede na poimenovanje imajo vse tri oblike dela pozitiven vpliv na učence. Praktično delo je z vidika aktivnosti učencev med poukom izredno pomembno in ima veliko prednosti pred ostalimi metodami dela, kjer učenci niso aktivni v tolikšni meri. Praktično delo je učinkovitejše s stališča trajnosti znanja, saj vpliva na lažje in boljše sklepanje, kritično mišljenje, razumevanje znanosti, uporabo znanja, razlage opažanj ter definiranje novega problema. Posledično učenci s pomočjo praktičnega dela dosegajo višje kognitivne nivoje, praktično delo pa omogoča tudi lažje povezovanje teorije s prakso. Prav tako praktično delo omogoča razvijanje ročnih spretnosti, ki so pomembne v vsakdanjem življenju. Praktično delo je glede na učne načrte predmetov z naravoslovnimi vsebinami s strani stroke in zakonodajalcev priporočljivo že od začetka šolanja. Samostojnost učencev pri aktivnostih praktičnega dela pa naj bi se od prvega razreda dalje postopoma povečevala. Kljub pomembnosti praktičnega dela učitelji v praksi pogosto naletijo na težave – v šolah ni zadostne opreme, učitelja skrbi izpolnitev ciljev predmeta iz učnega načrta, potrebnega je več časa za izvedbo ure s praktičnim delom kot za izvedbo ure z drugimi, manj aktivnimi metodami dela. Glede na naše ugotovitve učitelji praktično delo, kljub oviram, izvajajo v veliki meri. Med epidemijo COVID-19 (2020-2022) se je izobraževanje na daljavo v osnovni šoli bistveno povečalo, kar je močno otežilo izvedbo praktičnega dela pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami, saj učitelji z izvedbo praktičnega dela na daljavo niso imeli izkušenj. Učitelji so praktično delo, kljub oviram, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo, poskušali izvajati v čim večji meri. Učencem so dali samostojne naloge za izvedbo praktičnega dela ali pa so jim praktično delo prikazali s pomočjo demonstracije. Učitelji so se glede na podana mnenja zavedali prednosti praktičnega dela, kljub temu pa so izzivi in problematika pogosto bili tako veliki, da so prevladali nad prednostmi. Posledično je bila izvedba praktičnega dela med šolanjem na daljavo manjša kot pred šolanjem na daljavo. Zaradi prednosti praktičnega dela bi si učitelji želeli več možnosti usposabljanja in izobraževanja glede praktičnega dela na daljavo, saj bi tako učenci tudi pri izobraževanju na daljavo v največji možni meri pridobili veščine praktičnega dela.
Ključne besede: praktično delo, naravoslovni predmeti, biologija, kemija, praktično delo na daljavo, osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje v času COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,90 MB) |
4. Formativno spremljanje otrok pri naravoslovnih kotičkih v vrtcu : diplomsko deloKatja Šenica, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Formativno spremljanje otrok pri naravoslovnih kotičkih v vrtcu se navezuje na spodbujanje raziskovanja pri otrocih, starih 4–5 let, in omogočanje otrokom več naravoslovnih izkušenj preko pripravljenih naravoslovnih kotičkov. Naloga je razdeljena na tri dele. Teoretični del zajema vsebine značilnosti učenja predšolskih otrok, formativno spremljanje in opis naravoslovja v predšolskem obdobju. Otroci so že po naravi raziskovalci, če pa jim ponudimo še spodbudno okolje, lahko pridobijo več izkušenj in sami pridejo do rešitev. S tem smo s formativnim spremljanjem zagotovili otrokom ustrezno podporo za njihov razvoj in učenje v danih trenutkih. V empiričnem delu je predstavljen moj namen raziskovalnega dela, v zadnjem delu pa opis dejavnosti in rezultati, ki smo jih pridobili preko beleženja na opazovalne protokole prvi in peti dan raziskovanja. Protokoli so sestavljeni po kriterijih formativnega spremljanja otrokovega napredka. Ugotavljala sem, v katerih od treh ponujenih kotičkov bodo otroci bolj aktivni in v katerem od kotičkov bo bolj opazno učenje otrok od otroka. V raziskavi so sodelovali otroci, stari 4–5 let, Vrtca Gumbek v Osnovni šoli Dolenjske Toplice. Sodelovalo je 22 otrok, od tega 11 deklic in 11 dečkov. Raziskava je pokazala, da so bili najbolj aktivni v kotičku s polži, tukaj je bilo opazno tudi največ učenja otrok od otrok.
Ključne besede: naravoslovje, naravoslovni kotički, formativno spremljanje, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 1265; Prenosov: 210
Celotno besedilo (3,47 MB) |
5. Vpliv raziskovalnega učenja na razvoj naravoslovnih postopkov predšolskih otrok : diplomsko deloTanja Šter, 2022, diplomsko delo Opis: Raziskovalno učenje pri otrocih spodbuja samostojno raziskovanje njihovih zamisli. Namen diplomskega dela je preučiti vpliv raziskovalnega učenja pri naravoslovnih dejavnostih na razvoj opazovanja, primerjanja, sklepanja, napovedovanja, načrtovanja in raziskovanja pri predšolskih otrocih. V vrtcu smo s 17 otroki, starimi od 5 do 6 let, izvedli tri dejavnosti, ki so temeljile na raziskovalnem učenju. Pri prvi dejavnosti so otroci raziskovali mravlje, pri drugi deževnike in pri tretji paličnjake. Ob dejavnostih smo spremljali rezultate otrok in jih na koncu primerjali. Ugotovili smo, da so otroci napredovali pri opazovanju, primerjanju in sklepanju. Na podlagi rezultatov smo potrdili pomembnost raziskovalnega učenja že v predšolskem obdobju in njegov vpliv na naravoslovne postopke.
Ključne besede: raziskovalno učenje, naravoslovni postopki, začetno naravoslovje, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 947; Prenosov: 1070
Celotno besedilo (3,80 MB) |
6. Vloga naravoslovnega kotička z naravnimi materiali v vrtcu pri najmlajših otrocih (1-2 leti) : diplomsko deloNika Lepej, 2021, diplomsko delo Opis: Za predšolske otroke so zelo pomembne izkušnje, saj so osnova za njihovo učenje. Že za najmlajše otroke je pomembno, da imajo stik z naravo in možnost raziskovanja le-te. V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo o naravoslovnih kotičkih z naravnimi materiali v vrtcu pri najmlajših otrocih. V prvem delu raziskave smo od rednih in izrednih študentov predšolske vzgoje s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o uporabi naravoslovnih kotičkov v vrtcu. Osredotočili smo se na njihova opažanja v sklopu praktičnega usposabljanja ali dela v vrtcu, nato pa smo v vrtcu izvedli še drugi del raziskave. V sklopu drugega dela raziskave je sodelovalo 10 otrok, starih 1–2 leti. Pet zaporednih dni v tednu smo jim ponudili naravoslovni kotiček gozd in opazovali njihovo manipuliranje z materialom in raziskovanje. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da je naravoslovni kotiček zelo dobra metoda za delo v vrtcu in primerna tudi za najmlajše otroke. Otroci so sčasoma razvili igro in njihovo aktivno raziskovanje in sodelovanje v kotičku je bilo iz dneva v dan daljše. Pridobili so veliko novih izkušenj in znanj, ki jim bodo odlična podlaga za naravoslovje v šoli in za nadaljnje življenje.
Ključne besede: najmlajši otroci, naravoslovni kotiček, naravni materiali, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1655; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,57 MB) |
7. Razvijanje naravoslovnih postopkov s spoznavanjem storžev v predšolskem obdobju : diplomsko deloAna Pirnat, 2021, diplomsko delo Opis: V okviru zaključnega dela smo izdelali zbirko naravoslovnih nalog. Zanimala nas je uspešnost reševanja nalog z naravoslovnimi postopki pri štiriletnih otrocih. S pomočjo takšnih nalog lahko pri predšolskih otrocih razvijamo naravoslovne postopke. Najprej smo se s pomočjo literature pripravili ter izpopolnili svoje znanje o naravoslovnih postopkih in drevesnih storžih. Pregledali smo literaturo o miselnem razvoju predšolskih otrok (štiriletnikov). Ugotovili smo, da je pri izvedbi nalog ključno zastavljanje vprašanj. Vnaprej smo si zastavili vprašanja in si pripravili namige, torej podvprašanja.
Naloge je reševalo 20 otrok, starih štiri leta. Otroci so naloge reševali individualno, rezultate smo beležili sproti. Ugotovili smo, da se otroci vključujejo v reševanje takšnih nalog in so notranje motivirani. Material, drevesni storži, je bil otrokom zanimiv. Otroci so naloge z opazovanjem, primerjanjem, prirejanjem, razvrščanjem in izvajanjem poskusa reševali samostojno in uspešno. Pri zahtevnejših nalogah urejanja (glede na starost in časovno zaporedje) in zahtevnejših naravoslovnih postopkih (kot sta napovedovanje in beleženje podatkov) so ali potrebovali več usmeritev ali pa so bili neuspešni pri reševanju, kar je bilo pričakovano. Tako se nam ponuja možnost razvoja naloge in posledična možnost spodbuditve miselnega razvoja otroka.
Ključne besede: otroci, naravoslovni postopki, storži
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 721; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,67 MB) |
8. Načrtovanje, organizacija in izvedba tehniških in naravoslovnih dni v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleBoris Volarič, 2019, magistrsko delo Opis: V prispevku bomo naredili kratek pregled različnih klasifikacij kompetenc za 21. stoletje in implementacij nabora znanj, veščin in spretnosti, ki predstavljajo naravoslovno in tehniško pismenost. Predstavili bomo zbir kompetenc, urejen po področjih (naravoslovje, matematika, tehnika), ki jih lahko uporabimo pri načrtovanju posameznih naravoslovnih in tehniških dni.
Predstavili bomo primer dobre prakse s pripadajočimi orodji in obrazci, ki nam pomagajo pri celovitem planiranju, organizaciji, izvedbi in evalvaciji dni dejavnosti na šoli.
Na kratko bomo analizirali projektno delo kot najprimernejšo metodo za izvedbo tehniških in naravoslovnih dni. Na 8 konkretnih primerih bomo pokazali, kako zastavimo projektno delo tako, da projekt skozi vse njegove korake izvedemo medpredmetno. Na primerih bomo predstavili vzorce, po katerih načrtujemo projektno delo tako, da nekatere delovne naloge projekta izvedemo pri posameznih predmetih pred in po tehniškem oz. naravoslovnem dnevu in nekatere na samem dnevu ali celo dveh.
Ključne besede: tehniški dan, naravoslovni dan, ključne kompetence, transverzalne veščine, projektno delo
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1132; Prenosov: 126
Celotno besedilo (3,30 MB) |
9. Naravoslovni postopki pri kemijskih vsebinah v drugem triletju osnovne šoleJulija Murko, 2018, magistrsko delo Opis: Naravoslovni postopki so temelj začetnega naravoslovja. Med naravoslovne postopke uvrščamo tudi delo s podatki, ki zajema interpretiranje, risanje in branje grafov. Na razumevanje in branje grafov pogosto naletimo v vsakdanjem življenju, saj so grafi prisotni na veliko področjih življenja, od čisto osebnih do strokovnih oz. poklicnih. Branje in risanje prikazov oz. grafov pa ima tudi pri pouku naravoslovja pomembno vlogo. Mnogi domači in tuji strokovnjaki poudarjajo pomembnost aktivne vpeljave grafov v pouk naravoslovja. Takšen način dela pri pouku predlagajo tudi slovenski učni načrti. V magistrskem delu so prikazani rezultati raziskave med 134 učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, kjer nas je zanimalo, kako učenci rišejo, berejo in razumejo grafe pri pouku naravoslovja v drugem triletju osnovne šole. Ugotovili smo, da je znanje učencev, vključenih v raziskavo, v povprečju slabo (73 % učencev na testu ni doseglo polovice možnih točk). Sicer pa učenci bolje berejo in napovedujejo grafe, slabše pa razumejo pojme: odvisna in neodvisna spremenljivka ter povezave med spremenljivkami. V magistrskem delu je podan primer aktivnega učenja grafov.
Ključne besede: naravoslovni postopki, grafi, 2. triletje osnovne šole, aktivno učenje grafov
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1782; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,54 MB) |
10. Pomen trajnostnega razvoja in izkustveno učenje na razredni stopnji s poudarkom na obisku turniškega parka in ribnikaUrška Škerget, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Pomen trajnostnega razvoja in izkustveno učenje na razredni stopnji s poudarkom na obisku turniškega parka in ribnika je razdeljeno na tri dele – teoretični del, pedagoški eksperiment in empirični del.
Teoretični del smo razdelili na tri sklope: družboslovni, pedagoško-didaktični in kulturno-geografski sklop. V prvem sklopu definiramo trajnostni razvoj, ključne ideje, izhodišča in smernice ter cilje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Pedagoško-didaktični sklop zajema izkustveno učenje, njegove značilnosti, načela, metode in faze. Nadaljujemo z dnevi dejavnosti, njihovim načrtovanjem in organizacijo. V nadaljevanju podrobneje predstavimo naravoslovne dni in učni predmet Spoznavanje okolja, njegovo opredelitev, splošne cilje in didaktična priporočila, ki so navedena v učnem načrtu za predmet spoznavanje okolja. V kulturno-geografskem sklopu natančneje predstavimo okolje, v katerem smo izvedli naravoslovni dan.
Za teoretičnim delom je pedagoški eksperiment, v katerem predstavimo namen eksperimenta, podrobno učno pripravo, izvedbo in evalvacijo naravoslovnega dne, ki se je izvajal v turniškem parku in ribniku.
Pedagoškemu eksperimentu sledi empirični del, v katerem nas je zanimalo, kakšna je uspešnost reševanja preizkusa znanja v celoti in pri posameznih nalogah, po naravoslovnem dnevu, ter ali obstaja korelacija med preizkusom znanja in vsoto ocen.
Ugotovili smo, da je uspešnost reševanja preizkusa znanja zelo visoka in da obstaja pozitivna korelacija med preizkusom znanja in vsoto ocen. Zato lahko sklepamo, da naravoslovni dnevi nudijo dovolj možnosti za pridobitev znanja učencev na različnih nivojih.
Ključne besede: trajnostni razvoj, izkustveno učenje, turniški park, učenci, naravoslovni dnevi
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1197; Prenosov: 194
Celotno besedilo (2,39 MB) |
