| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvijanje naravoslovnih in digitalnih kompetenc v fiziki z bbc micro:bit-om : magistrsko delo
Peter Bernad, 2022, magistrsko delo

Opis: Načrtovanje osnovnošolskih fizikalnih poskusov je lahko velik izziv, če nas zanima ustrezna zahtevnost ter učinkovitost izvedbe. Pri tem si lahko pomagamo z razpoložljivimi orodji in pripomočki, saj lahko denimo kompleksne fizikalne poskuse podpremo z različnimi računalniškimi animacijami, videoposnetki in simulacijami. Menimo, da je pri fizikalnih poskusih ključnega pomena tudi razvijanje naravoslovne pismenosti, naravoslovnih kompetenc in povezovanje fizikalnih pojavov z vsakdanjim življenjem. Poleg krepitve naravoslovne pismenosti ne smemo pozabiti na digitalne kompetence, ki bi jih učenci morali usvajati pri vsakem predmetu. V magistrskem delu predstavimo razvoj naravoslovnih in digitalnih kompetenc skozi fizično računalništvo z uporabo mikrokrmilnika BBC Micro:bit. Najprej predstavimo namen in primere eksperimentalnega dela pri pouku osnovnošolske fizike s poudarkom na fizikalnem računalništvu. Nato predstavimo zbirko vaj, ki smo jo najprej pilotno testirali z devetošolci in glede na rezultate izboljšali za osrednje testiranje. Na koncu podamo rezultate glede učinkovitosti zbirke vaj in razmislek o možni vključitvi v pouk fizike. Rezultati kažejo, da je zbirka vaj učinkovita, vendar bi bila potrebna še bolj poglobljena analiza glede optimalne vključitve zbirke poskusov v obvezni predmet fizika zaradi časovnih omejitev.
Ključne besede: BBC Micro:bit, eksperimentalno delo, fizično računalništvo, pouk fizike, naravoslovne kompetence, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 15.06.2022; Ogledov: 759; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu
Urša Lopič, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo z naslovom Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu je teoretične narave s praktičnimi primeri spontanih in načrtovanih fizikalnih dejavnosti iz vsakdanjega življenja in dela vzgojiteljice v skupini predšolskih otrok v vrtcu. Namen zaključnega dela je bil raziskati možnosti razvoja naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju z različnimi spontanimi in spodbujenimi aktivnostmi. Posebno pozornost smo namenili fizikalnim dejavnostim in skozi študij literature poglobili znanje na tem področju in na podlagi praktičnih primerov približali načine za načrtovanje fizikalnih dejavnosti v vrtcu na podlagi spontanega raziskovanja s področja naravoslovja in fizike. Podrobneje smo preučili in predstavili razvoj otrokovih kompetenc, sposobnosti in pridobivanja znanja na področju naravoslovja, ki se krepi ob naravoslovnih dejavnostih in je zanj zelo pomembno, da se začne že v otroštvu.
Ključne besede: Naravoslovje, otroci, predšolsko obdobje, fizikalne dejavnosti, eksperimentiranje, naravoslovne kompetence, vrtec, spontane dejavnosti, načrtovane dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 1350; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1023,28 KB)

3.
Vpliv uporabe raziskovalnih škatel na razvoj naravoslovne pismenosti pri 4-5 letnikih
Vanja Ungar, 2020, diplomsko delo

Opis: Naravoslovna pismenost je po PISA opredeljena kot sposobnost uporabe naravoslovnega znanja in kompetenc za razumevanje in spreminjanje naravnega sveta. Raziskovalne škatle po dosedanjih raziskavah uspešno dopolnjujejo raziskovalne spretnosti otrok. Pri pripravi raziskovalnih škatel smo upoštevali spoznanja raziskav glede potrebe po pripravi slikovnih navodil s fotografijo. Opisali smo izdelavo štirih raziskovalnih škatel in podrobno predstavili pripomočke, vsebino in delovne kartice. Škatle so zastavljene tako, da zadnja škatla predstavlja nadgradnjo prejšnjih in omogoča ocenjevanje napredka v razvoju naravoslovne pismenosti. V raziskavo smo vključili 10 otrok, starih 4 in 5 let. Ugotovili smo, da uporaba raziskovalnih škatel pomembno vpliva na razvoj naravoslovne pismenosti. Razumevanje magnetizma se je izboljšalo za 70 %, reševanje nalog ločevanja snovi pa za 50 %. Večina otrok je usvojila, da plovnost ni neposredno povezana z maso predmeta. Vsi otroci so usvojili naravoslovne postopke zaznavanja, primerjanja in merjenja s tehtnico. Bolj zahtevne postopke je usvojilo 60 % otrok. Vsi otroci so izkazali pozitiven odnos do naravoslovja, 70 % otrok je bilo za raziskovanje zelo motiviranih in niso potrebovali spodbud. Sklepamo, da ustrezno pripravljeno in skrbno načrtovano delo z domišljenimi raziskovalnimi škatlami omogoča nadgradnjo naravoslovnih spretnosti in znanja, kar pomembno prispeva k naravoslovni pismenosti predšolskih otrok tudi na področjih, ki se omenjajo kot nerazumljena in zahtevna še v odrasli dobi.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, raziskovalna škatla, naravoslovno znanje, naravoslovne kompetence, odnos do naravoslovja
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 1443; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (13,42 MB)

4.
Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt
Sanja Rogulj, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt« sestavljajo tri celote, ki se med seboj povezujejo: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del predstavlja trajnostni razvoj (njegovo definicijo in vlogo v vzgoji ter izobraževanju), naravoslovne kompetence (opredelitev kompetenc in naravoslovna pismenost slovenskih učencev, vloga učitelja pri načrtovanju razvoja omenjenih kompetenc ter naravoslovni postopki), raziskovalni pouk (opisi različnih avtorjev, njegov pomen, cilji, načela, pogoji itd.) ter začetno naravoslovje in pouk z raziskovanjem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati po-testa, s katerim smo ugotavljali znanje tretješolcev o snoveh in njihovih lastnostih po izvedbi pedagoškega eksperimenta. V praktičnem delu sta natančni učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za eksperimentalno in kontrolno skupino. Ugotovljeno je, da raziskovalni pouk od učitelja zahteva dobro poznavanje učencev, iznajdljivost, usposobljenost za organizacijo in mnogo didaktičnega znanja. Učenci tretjega razreda ob tej strategiji pouka sicer potrebujejo veliko učiteljevega vodenja, vendar so za raziskovanje motivirani, predvsem zaradi njihove otroške zvedavosti. Sposobni so ob lastni aktivnosti graditi znanje o naravoslovnih vsebinah, ki je prav zaradi tega trajnejše.
Ključne besede: trajnostni razvoj, naravoslovne kompetence, raziskovalni pouk, spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2086; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
PROJEKT TEDNA V VRTCU (OD SUROVEGA SADEŽA DO PRODUKTA)
Nina Arnuš, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je teoretično opredeliti in nato idejno zasnovati, didaktično oblikovati in izvesti projektni teden, v katerem bodo otroci prepoznavali surovo sadje v sadovnjaku, opazovali in aktivno sodelovali v procesu predelave sadja in pri nastajanju novega produkta. Glavni namen projekta je, da bi otroci bili ob opazovanju in aktivnem vključevanju v dejavnosti sami sposobni napovedati rešitev problema, načrtovati raziskavo, zbirati informacije ter predstaviti rezultate. Otroci so ob opazovanju, spremljanju ter izvajanju eksperimenta razvijali predvidene naravoslovne kompetence in eksperimentalne spretnosti. Za analizo je bila uporabljena deskriptivna metoda. Skozi projekt smo potrdili razvijanje sposobnosti in spretnosti; opazovanje, organiziranje in analiziranje informacij, primerjanje in razvrščanje po izbranih kriterijih.
Ključne besede: raziskovanje, naravoslovne kompetence, predšolski otrok, projektni teden.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1477; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

6.
Eksperimentalno delo kot osrednja metoda poučevanja pri predmetu naravoslovje in tehnika
Petra Lebar Kac, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo sodobna dognanja – eksperimentalno delo kot osrednjo metodo poučevanja pri predmetu naravoslovja in tehnike. V teoretičnem delu naloge smo najprej predstavili proces poučevanja naravoslovja v osnovni šoli, s poudarkom na kurikularni zasnovi. Preučili smo kurikule držav, ki imajo zavidljive rezultate v znanju naravoslovne pismenosti na svetovni ravni. Podrobno smo predstavili zasnovo učnega načrta naravoslovja in tehnike ter analizirali vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj vanj. Opredelili smo kompetence, ki so pomembne za trajnostni razvoj, še posebej tiste, ki izhajajo iz naravoslovnega področja. Predstavili smo didaktične oblike in metode dela ter druge podporne aktivnosti, ki se jih poslužujemo pri delu in so nam v pomoč pri poučevanju. Posebno pozornost smo namenili poučevanju naravoslovja z vidika dveh didaktičnih pristopov: tradicionalnega in sodobnega – eksperimentalno naravnanega pristopa. V empiričnem delu prikazujemo rezultate empirične raziskave, ki je bila opravljena na samostojnem vzorcu učencev 4. in 5. razreda mestnih in podeželskih šol. Preučili smo: obstajajo delitve na tradicionalne – pogosto uporabljene metode in sodobne (eksperimentalno delo) – redkeje uporabljene metode; uspešnost izbranega didaktičnega pristopa v odvisnosti od vsebinske izbire obravnavane učne teme; napredek v doseganju nižjih taksonomskih nivojev znanj je večji v primeru tradicionalnega pouka v primerjavi glede na eksperimentalno raziskovalni pouk; vpliv stratuma (mestna in podeželska šola) pri uspešnosti izbranega didaktičnega pristopa; možnost postavitve strukturalnega modela izobraževanja naravoslovja in tehnike v skladu v raziskavi postavljenimi kriteriji. Dobljeni rezultati so pokazali, da obstaja delitev na tradicionalne – pogosteje uporabljene metode in sodobne (eksperimentalno delo) – manj uporabljene metode dela. Prav tako se je izkazalo, da so nekatere teme učencem bližje kot druge, vendar pa je bila uspešnost znanja pri obeh temah večja po eksperimentalnem delu. Ker so teme določene in učitelje zavezuje rigiden učni načrt, ki ne dopušča večje izbirnosti s strani učiteljev in učencev, se je izkazalo, da ni bistvenih razlik v znanju glede na uporabo didaktičnih pristopov. Učitelji podajajo znanje za znanje in ne kot znanje za trajnostni razvoj. Zaradi takšnega učnega načrta učitelji pri pouku naravoslovja in tehnike ne uporabljajo eksperimentalnega dela kot temeljne metode pri poučevanju in s tem posledično zmanjšujejo motivacijo učencev. Eksperimentalno delo se je namreč izkazalo za pomembni faktor v motivaciji pri pouku naravoslovja in tehnike, kar bi morali izkoristiti pri razvijanju kompetenc in znanja na višjih ravneh mišljenja.
Ključne besede: Osnovna šola, naravoslovje in tehnika, kurikulum, eksperimentalno delo, naravoslovne kompetence, motivacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2875; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

7.
PRIMERJAVA EKSPERIMENTALNEGA DELA OTROK V STAROSTI 9 IN 10 LET PRI POUKU NARAVOSLOVNIH VSEBIN V SLOVENIJI IN V SEVERNEM DELU CIPRA
Martina Rajnar Kulič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Primerjava eksperimentalnega dela otrok v starosti 9 in 10 let pri pouku naravoslovnih vsebin v Sloveniji in severnem delu Cipra je sestavljena iz dveh delov, ki se med seboj dopolnjujeta in prepletata. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljeno naravoslovje, eksperimentalno delo pri vsebinah naravoslovja ter primerjava poučevanja naravoslovnih vsebin med Slovenijo in severnim delom Cipra. V tem delu smo primerjali osnovne značilnosti obeh šolskih sistemov s poudarkom na iskanju podobnosti in razlik v obeh sistemih poučevanja. V empiričnem delu smo predstavili poglede učiteljev na eksperimentalno delo v Sloveniji in severnem delu Cipra, za kar smo podatke pridobili z anketo. Nadalje smo opazovali napredek v razvijanju naravoslovnih kompetenc učencev izbranega 4. razreda slovenske osnovne šole ob intenzivni uporabi eksperimentalne metode dela. V tem delu diplomskega dela smo ugotovili, da učiteljem samo eksperimentalno delo predstavlja sicer precejšnjo dodatno obremenitev, kljub temu pa so zelo zadovoljni z rezultati takšnega poučevanja in naravoslovnim znanjem učencev. Hkrati pa smo iz praktičnega dela v razredu lahko sami prepoznali postopen napredek učencev pri razvoju naravoslovnih kompetenc skozi praktično delo, predvsem razvoj spretnosti pri samem eksperimentiranju. Eksperimentalno delo je bilo uspešnejše, če je bila tema učencem bližje, saj je bil njihov interes za delo visok, opazili smo veliko prisotnost intrinzične motivacije. Zaključili smo, da je za razvoj naravoslovnih kompetenc potrebno dobro in skrbno načrtovano delo, eksperimentalni način poučevanja pa nudi dobro priložnost za razvoj teh kompetenc pri učencih. Res pa je, da eksperimentalno delo terja več učiteljevega truda za pripravo, izvedba pouka je zahtevnejša, vendar rezultati tovrstnega poučevanja opravičujejo ta napor, saj je bila motiviranost učencev za delo visoka, usvojena znanja in spretnosti pa so po našem mnenju trajnejša in uporabnejša.
Ključne besede: naravoslovje, eksperimentalno delo, naravoslovne kompetence, Slovenija, severni del Cipra, 4. in 5. razred, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1199; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

8.
Pomen terenskega dela v CŠOD za razvoj naravoslovnih kompetenc
Sanja Zupet, 2012, diplomsko delo

Opis: Center šolskih in obšolskih dejavnosti je ustanova, ki izvaja šolo v naravi in s tem omogoča učencem aktivno učenje izven učilnice. Učenci si s terenskim delom pridobijo znanje iz lastnih izkušenj, oblikujejo pozitiven odnos do ţivih bitij in narave. Pri vsem tem pridobijo kompetence, ki so pomembne za kasnejše učenje in delo v ţivljenju. Prav zaradi tega smo v diplomskem delu ţeleli raziskati terensko delo v CŠOD in ugotoviti, kako vpliva na razvoj naravoslovnih kompetenc. Raziskavo smo opravili v maju in juniju 2011 v štirih domovih CŠOD in sicer: dom Čebelica (Čateţ), dom Lipa (Črmošnjice), dom Medved (Medvedje Brdo) in dom Jurček (Kočevje). Zanimalo nas je, kako terensko delo vpliva na pridobivanje znanja o gozdu in ţivalih gozdnih tal. Zanimala so nas tudi stališča učencev in občutki, ki so jih doţivljali pri samem terenskem delu. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili ustrezne podatke in ugotovili, da imajo učenci radi terensko delo, da samo delo pozitivno vpliva na učenje in pridobivanje znanja. Tak način učenja ima veliko prednost pred klasičnim učenjem v učilnici, saj učenci aktivno pridobivajo znanje, se gibljejo na sveţem zraku in se učijo predvsem iz lastnih izkušenj na terenu.
Ključne besede: CŠOD, terensko delo, naravoslovne kompetence, znanje, spretnost, stališče
Objavljeno v DKUM: 16.05.2012; Ogledov: 1881; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

9.
Eksperimentiranje kot dejavnost razvijanja naravoslovnih kompetenc pri predšolskih otrocih
Zala Mirnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje razvijanje naravoslovnih kompetenc pri otrocih v predšolskem obdobju, natančneje v starosti od štiri do pet let. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti katere naravoslovne kompetence in katere eksperimentalne spretnosti otrok pridobi oz. usvoji tekom opazovanja, spremljanja in izvajanja izbranih naravoslovnih eksperimentov. Glavni cilj diplomskega dela je bil ugotoviti katere naravoslovne kompetence, ki so bile izvzete iz Učnih načrtov naravoslovnih predmetov v osnovni šoli se razvijajo pri različnih področjih dejavnosti v vrtcih, ki so opisane v Kurikulumu za vrtce, in katere od teh naravoslovnih kompetenc se razvijajo pri predšolskih otrocih ob opazovanju, spremljanju in izvajanju izbranih naravoslovnih eksperimentov. Otroci so pri opazovanju, spremljanju in izvajanju naravoslovnih eksperimentov razvijali večina načrtovanih naravoslovnih kompetenc in vse eksperimentalne spretnosti. Tekom eksperimentiranja otroci še niso bili sposobni reverzibilnega mišljenja, vendar so vseeno spoznali nekaj novih zakonitosti o naravi. Dogodke in pojave pa so med seboj povezovali le tiste, ki so jim bili že poznani iz vsakdanjega življenja. Vsi rezultati so bili pridobljeni z deskriptivno in komparativno metodo analize podatkov.
Ključne besede: Naravoslovne kompetence, naravoslovni eksperiment, eksperimentalne spretnosti, eksperimentiranje, predšolski otroci.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2011; Ogledov: 4257; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

10.
EKSPERIMENTALNA OBRAVNAVA PRETAKANJA TEKOČIN V 4. IN 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Nina Zajec, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc sta bili med drugimi razviti tudi dve učili, katerih namen je, da so učitelju razrednega pouka v pomoč pri obravnavi učnega sklopa Pretakanje snovi — tekočin. Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne razlike se pokažejo pri obravnavi iste teme na enak način, enkrat v 4., drugič v 5. razredu osnovne šole in pri kateri izbiri učne oblike (frontalna ali skupinsko delo) se obravnava učne teme, pretakanje tekočin z vključitvijo obeh učil v pouk, izkaže kot uspešnejša. Preizkus učil je bil izveden na dveh osnovnih šolah, in sicer v štirih 4. in štirih 5. razredih. Podatke smo zbrali s pregledom delovnih listov, mnenj učiteljev izvajalcev in hospitiranja avtorice gradiv. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med 4. in 5. razredom. Rezultati preizkusa so pokazali, da sta obe izvedeni učni obliki dela z vključitvijo obeh učil v pouk primerni v 5. razredu, medtem ko se je v 4. razredu kot primernejša — tudi po mnenju v preizkusu sodelujočih učiteljev — pokazala frontalna učna oblika dela. Upoštevaje višjo razvojno stopnjo otrok smo v 5. razredu glede na 4. razred ugotovili, da so učenci 5. razreda med obravnavo snovi osvojili več znanj in pojmov kot učenci 4. razreda glede na predznanje posamezne starostne skupine pred obravnavo. Med poukom sta se v obeh razredih spodbujali in razvijali sposobnost ustnega in pisnega komuniciranja; s preizkusom pa se je potrdila višja sposobnost petošolcev v primerjavi s četrtošolci tako v ustnem kot v pisnem komuniciranju, kar pa je ena pomembnejših naravoslovnih kompetenc. Obravnava teme Pretakanje tekočin je ob uporabi obeh učil dvignila motivacijo za delo in sodelovanje pri pouku v obeh razredih neodvisno od izbire učne oblike, zato priporočamo ta način dela, saj prispeva k boljšemu odnosu do predmeta in do naravoslovnih vsebin.
Ključne besede: Ključne besede: pretakanje tekočin, učila, naravoslovne kompetence, frontalna oblika, skupinska oblika.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2010; Ogledov: 4332; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

Iskanje izvedeno v 12.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici