1. Preverjanje naravoslovne pismenosti v astronomskih vsebinah pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloNika Vida Zidarič, 2024, magistrsko delo Opis: Pismenost je večna spremenljivka izobraževalnega obdobja, ki jo definiramo kot obvladovanje znanja ali veščin. Mi smo se usmerili v naravoslovno pismenost, ki je ključnega pomena za soočanje z izzivi in problemi sveta.
Znotraj teoretičnega dela smo predstavili naslednja poglavja: opredelitev naravoslovne pismenosti, gradniki naravoslovne pismenosti, astronomske vsebine v osnovni šoli, predmet spoznavanja okolja, oblikovanje astronomskih vsebin v osnovni šoli.
V praktičnem delu zaključnega dela smo se lotili priprave učnih priprav za razvijanje naravoslovne pismenosti oz. posameznih gradnikov v 1. VIO, natančneje v 3. razredu OŠ.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate testa, ki je preverjal pridobljene kompetence naravoslovne pismenosti na vzorcu 40 učencev 3. razreda. Želeli smo povečati stopnjo naravoslovne pismenosti z optimizacijo učnih priprav, oblikovati učne priprave za učinkovitejše in bolj sistematično posredovanje učne snovi, razviti posodobljene kriterije za ocenjevanje napredka v naravoslovni pismenosti in kritično oceniti ter analizirati učinkovitost posodobljenih strategij za razvoj naravoslovne pismenosti.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, tretji razred, astronomija
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (3,19 MB) |
2. Razvijanje spretnosti načrtovanja poštenih poskusov pri učencih 5. razreda : magistrsko deloMonika Rakun, 2023, magistrsko delo Opis: Mednarodne raziskave (TIMSS, PISA) so pokazale, da slovenski učenci na področju naravoslovja izkazujejo nadpovprečne rezultate, a imajo izrazito nizko motivacijo za učenje naravoslovja. Raziskovalni pouk in eksperimentalno delo predvidevata aktivno vključenost učencev v učni proces, s čimer lahko povečamo zanimanje za naravoslovne vsebine in omogočimo razvoj znanj, potrebnih za reševanje problemov iz naravoslovja in širše. Mednje sodi tudi načrtovanje poskusov. Učni načrti omenjajo vsebine in cilje, s katerimi učenci spoznajo pošten poskus kot poskus, pri katerem načrtno spreminjamo le eno neodvisno spremenljivko, da lahko v rezultatih sklepamo na odvisnost od te spremenljivke. V magistrskem delu smo s pedagoškim eksperimentom preverili, kako izvedba eksperimentalnega dela vpliva na spretnost načrtovanja poštenih poskusov pri učencih 5. razreda. V vzorec je bilo vključenih 70 učencev iz dveh osnovnih šol. Ugotavljamo, da so učenci eksperimentalne skupine na potestu izkazali statistično značilno boljše znanje načrtovanja poštenih poskusov v primerjavi z učenci kontrolne skupine. Povprečno so pravilno načrtovali več poskusov in vanje vključili več različnih spremenljivk. Izkazalo se je, da so statistično značilen napredek dosegli tudi glede na lastno predznanje. Statistično značilnih razlik med dosežki deklic in dečkov v načrtovanju poštenih poskusov nismo ugotovili. Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost izvedbe eksperimentalnega dela ob načrtovanju in razumevanju poštenih poskusov in ne le teoretičnega utemeljevanja in razlaganja.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, raziskovalni pouk, pošten poskus, načrtovanje poštenega poskusa, določanje spremenljivk
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 71
Celotno besedilo (3,87 MB) |
3. Medpredmetno povezovanje pri tehniki in tehnologijiTadej Zorko, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo opredeljuje in obravnava vlogo medpredmetnega povezovanja pri pouku tehnike in tehnologije v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni osnovni termini obravnavanega področja in temelji naravoslovne pismenosti ter opisane nekatere inovativne metode poučevanja pri pouku tehnike in tehnologije. Orisan je pregled medpredmetnih povezav, ki so navedene v učnem načrtu za pouk tehnike in tehnologije. V empiričnem delu naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo na vzorcu učiteljev tehnike in tehnologije ugotavljali primernost medpredmetnega povezovanja tega predmeta z drugimi učnimi vsebinami. Rezultati so pokazali, da se učitelji tehnike in tehnologije medpredmetnega poučevanja pogosto poslužujejo, saj menijo, da so vsebine učnega načrta tehnike in tehnologije zelo primerne za tovrstno obliko pouka, ki pomembno prispeva tudi k razvoju naravoslovne pismenosti.
Ključne besede: inovativni pristopi poučevanja, medpredmetno povezovanje, naravoslovna pismenost, tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 848; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,00 MB) |
4. Pošten poskus pri razvijanju naravoslovne pismenosti na razredni stopnjiBernarda Jeraj, 2020, magistrsko delo Opis: Naravoslovna pismenost je široko definirana v opredelitvi raziskave PISA in vključuje tudi izvajanje raziskovalnega pouka, ki vključuje pošten poskus. Pošten poskus je omenjen v učnem načrtu za Naravoslovje in tehniko in sovpada s spoznavnim razvojem učencev, ki bi ob skrbno načrtovanem pouku tovrstno eksperimentalno delo morali razvijati.
V magistrskem delu smo želeli najprej preveriti poznavanje poštenega poskusa pri učiteljih razrednega pouka. Poleg samega poznavanja izraza smo želeli preveriti pogostost uporabe. Zanimalo nas je tudi učiteljevo mnenje o začetkih vpeljevanja učenja in poučevanja s pomočjo poštenega poskusa.
Vključili smo učitelje razrednega pouka z različnimi izkušnjami, ki smo jih definirali glede na trajanje zaposlitve. Našo anketo je zaključilo 137 učiteljev. Na podlagi dobljenih rezultatov s pomočjo Fisherjevega testa ne moremo sklepati, da izkušnje in delovni staž vplivajo na poznavanje izraza. Ugotovili smo, da učitelji slabo poznajo izraz pošten poskus (47 %), čeprav trdijo da ga (60 %) pri svojem poučevanju uporabljajo. Zaradi premajhnega deleža uporabe in poznavanja poštenega poskusa v šolski praksi menimo, da je potrebno skrbno načrtovati tovrstni raziskovalni pouk. Dodana je učna priprava za izvedbo v okviru Spoznavanja okolja.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, raziskovalni pouk, spoznavni razvoj, pošten poskus
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1775; Prenosov: 359
Celotno besedilo (1,50 MB) |
5. Vpliv uporabe raziskovalnih škatel na razvoj naravoslovne pismenosti pri 4-5 letnikihVanja Ungar, 2020, diplomsko delo Opis: Naravoslovna pismenost je po PISA opredeljena kot sposobnost uporabe naravoslovnega znanja in kompetenc za razumevanje in spreminjanje naravnega sveta. Raziskovalne škatle po dosedanjih raziskavah uspešno dopolnjujejo raziskovalne spretnosti otrok. Pri pripravi raziskovalnih škatel smo upoštevali spoznanja raziskav glede potrebe po pripravi slikovnih navodil s fotografijo.
Opisali smo izdelavo štirih raziskovalnih škatel in podrobno predstavili pripomočke, vsebino in delovne kartice. Škatle so zastavljene tako, da zadnja škatla predstavlja nadgradnjo prejšnjih in omogoča ocenjevanje napredka v razvoju naravoslovne pismenosti.
V raziskavo smo vključili 10 otrok, starih 4 in 5 let. Ugotovili smo, da uporaba raziskovalnih škatel pomembno vpliva na razvoj naravoslovne pismenosti. Razumevanje magnetizma se je izboljšalo za 70 %, reševanje nalog ločevanja snovi pa za 50 %. Večina otrok je usvojila, da plovnost ni neposredno povezana z maso predmeta. Vsi otroci so usvojili naravoslovne postopke zaznavanja, primerjanja in merjenja s tehtnico. Bolj zahtevne postopke je usvojilo 60 % otrok. Vsi otroci so izkazali pozitiven odnos do naravoslovja, 70 % otrok je bilo za raziskovanje zelo motiviranih in niso potrebovali spodbud. Sklepamo, da ustrezno pripravljeno in skrbno načrtovano delo z domišljenimi raziskovalnimi škatlami omogoča nadgradnjo naravoslovnih spretnosti in znanja, kar pomembno prispeva k naravoslovni pismenosti predšolskih otrok tudi na področjih, ki se omenjajo kot nerazumljena in zahtevna še v odrasli dobi.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, raziskovalna škatla, naravoslovno znanje, naravoslovne kompetence, odnos do naravoslovja
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 1546; Prenosov: 315
Celotno besedilo (13,42 MB) |
6. Osnovanje opisnikov gradnikov za dvig naravoslovne pismenosti in njihova uporaba pri poučevanje teme odboj in lom svetlobeAna Tement, 2018, magistrsko delo Opis: Eden izmed pomembnejših ciljev poučevanja fizike je usposobiti učence in dijake za kritično presojo svojega napredka in pomanjkljivosti. Zato je zelo pomembno, da ves čas učnega procesa prejemajo povratne informacije o razsežnostih svojega znanja in spretnosti. To jim omogoča diagnostično in formativno preverjanje znanja, ki služi tudi kot povratna informacija učitelju o uspešnosti njegovega dela. V magistrski nalogi se posvetimo obravnavi izbrane fizikalne teme iz učenega načrta odboj in lom svetlobe z dodanimi opisniki gradnikov. Učne priprave so narejene za osnovno šolo, srednje strokovno izobraževanje, klasično in splošno gimnazijo. V pripravah so razvidne razlike med poučevano vsebino, zahtevnostjo poučevane vsebine in v dodanih opisnikih, glede na stopnjo izobraževanja. Uporabili smo opisnike 1. gradnika, ki so jih razdelali člani projekta Na-Ma POTI, ter 2. gradnika, ki smo jih izdelali sami v magistrski nalogi. S takšnimi pripravami na učne ure želimo izboljšati in povečati raznolikost pouka, izboljšati učiteljevo oziroma profesorjevo podajanje snovi in ne nazadnje dvigniti nivo znanja in razumevanja učencev in dijakov.
Ključne besede: Naravoslovna pismenost, osnovna šola, srednja šola, splošna gimnazija, klasična gimnazija, fizika, gradniki, podgradniki, opisniki, odboj in lom svetlobe.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1524; Prenosov: 170
Celotno besedilo (3,37 MB) |
7. Šolski vrtovi v PomurjuPatricija Utroša, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati stanje šolskih vrtov v Pomurju. Cilj dela je bil predstavitev in zbiranje številčnih podatkov o pomurskih šolah, ki imajo šolske vrtove, ter analiza stanja šolskih vrtov na posameznih šolah. Raziskavo smo izvedli v dveh ločenih delih, in sicer z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi del smo izvedli s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, kjer je sodelovalo 38 pomurskih osnovnih šol, drugega smo izvedli z nestrukturiranim intervjujem, kjer je vzorec zajemal 9 pomurskih osnovnih šol, ter s fotografiranjem vrtov. Podrobna analiza podatkov, pridobljenih z intervjujem, zajema: vrste vrtov in rastlin, velikost in lokacijo vrta, pripomočke vrta, opravila na šolskem vrtu, organiziranost in izgradnjo vrta ter vključenost pomurskih osnovnih šol v projekte, vključenost učencev in staršev v delovanje vrta, uporabo pridelkov z vrta ter varnost učencev na vrtu. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni pomurska regija, naravne danosti te regije, pomen šolskih vrtov za razvoj regije, naravoslovne vsebine iz učnih načrtov prvega in drugega triletja, ki vključujejo dejavnosti, povezane s šolskim vrtom, definicije šolskega vrta in opredelitve vrst šolskih vrtov. V empiričnem delu smo povzeli praktične izkušnje šol s šolskimi vrtovi v Pomurju in jih statistično ovrednotili. Predstavljene so dejavnosti, ki popularizirajo izobraževanje, povezano s šolskim vrtom in ga delajo še dostopnejšega.
Ključne besede: šolski vrt, Pomurje, osnovna šola, naravoslovna pismenost, izkustveno učenje, učilnica v naravi, intervju
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1323; Prenosov: 151
Celotno besedilo (2,18 MB) |
8. Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razredaNina Špiler, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim in empiričnim delom naloge. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V prvem je predstavljen trajnostni razvoj. Naravoslovni sklop zajema naravoslovno pismenost, zgodnje naravoslovje in naravoslovne kompetence. V didaktičnem delu so zajeti izkustveno učenje, formalno in neformalno poučevanje ter problemski pouk, vsebuje tudi kratke analize učnih načrtov za naravoslovje v 3. razredu nekaterih evropskih držav.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na mnenje učiteljic, kaj so trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost in vsebine učnega načrta za spoznavanje okolja v 3. razredu.
Ugotovili smo, da so v raziskavi sodelujoče učiteljice manj seznanjene z aktualnimi pojmi (npr. kaj je trajnostni razvoj). Iz odgovorov intervjuvanih učiteljic lahko razberemo, da se v 3. razredu od učencev zahteva preveč teorije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, 3. razred, učni načrti, mnenja učiteljic
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1323; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,56 MB) |
9. RAZVIJANJE SPRETNOSTI IN POSTOPKOV PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V DRUGEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLEAna Skok, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu najprej predstavljen predmet spoznavanje okolja. Opredeljujejo ga cilji in vsebine ter sklopi, ki naj bi se obravnavali v učnem procesu. Sledi predstavitev znanja, podrobneje pa je predstavljeno naravoslovno znanje, ki ga opredeljujejo pojmi, postopki in stališča. Poudarek je na naravoslovnih postopkih, ki temeljijo na dejavni vlogi učencev. Ugotavljali smo zastopanost dejavnosti, ki vključujejo naravoslovne postopke v učnem načrtu za spoznavanje okolja za drugi razred devetletne osnovne šole in v delovnih zvezkih štirih različnih založb. Razlike v številu zastopanosti postopkov glede na posamezne tematske sklope in posamezne založbe so analizirane. Rezultati so pokazali, da so postopki v delovnih zvezkih različno zastopani, v učnem načrtu pa se pojavljajo predvsem med predlaganimi dejavnostmi, največ v naravoslovnih tematskih sklopih. Dodan je nabor nalog oziroma dejavnosti za razvijanje naravoslovnih postopkov, in sicer naloge za utrjevanje tematskega sklopa Jaz in narava.
Ključne besede: spoznavanje okolja, naravoslovno znanje, naravoslovna pismenost, naravoslovne spretnosti in postopki, tematski sklop Jaz in narava.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2013; Ogledov: 1905; Prenosov: 278
Celotno besedilo (3,94 MB) |
10. RAZVIJANJE NARAVOSLOVNE PISMENOSTI PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V TRETJEM RAZREDUMonika Zupanc, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je uvodoma teoretično predstavljeno naravoslovno znanje. Opredeljujejo ga pojmi, postopki in stališča, ki se razvijajo z naravoslovnimi dejavnostmi. V nadaljevanju sledi predstavitev preverjanja in ocenjevanja znanja. Poudarek je na preverjanju naravoslovnega znanja, saj sodobne oblike in metode dela, ki temeljijo na aktivni vlogi učencev, zahtevajo tudi drugačno preverjanje in ocenjevanja znanja. Ugotavljali smo zastopanost dejavnosti, ki vključujejo postopke, v učnem načrtu in v učbeniških kompletih za spoznavanje okolja v tretjem razredu. Razlike v številu zastopanosti postopkov glede na posamezne tematske sklope in posamezne založbe so analizirane. Rezultati so pokazali, da so postopki v priročnikih, učbenikih in delovnih zvezkih posameznih založb različno zastopani, v učnem načrtu se postopki pojavljajo predvsem med predlaganimi dejavnostmi, največ v naravoslovnih tematskih sklopih. Dodali smo nabor nalog oz. dejavnosti za razvijanje, preverjanje in ocenjevanje procesnega znanja oz. postopkov.
Ključne besede: spoznavanje okolja, naravoslovna pismenost, naravoslovno znanje, postopki, preverjanje
Objavljeno v DKUM: 23.03.2011; Ogledov: 3989; Prenosov: 426
Celotno besedilo (2,96 MB) |
