| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE OBRAVNAVE ŽIVLJENJSKIH PROSTOROV NA RAZREDNI STOPNJI PREKMURSKIH OSNOVNIH ŠOL
Nuša Pintarič, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in empirični. V teoretičnem delu predstavljamo učna načrta Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika, podrobneje opredelimo pomen izkustvenega učenja s poudarkom na naravoslovju in predstavimo različne življenjske prostore. V drugem delu diplomskega dela, empiričnem delu, predstavljamo rezultate, podrobnejšo analizo in ugotovitve empirične raziskave, v katero je bilo zajetih 84 učiteljev, ki poučujejo v mestnih in vaških šolah v Prekmurju. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti prisotnost obiska življenjskih prostorov v procesu načrtovanja in izvajanja rednega vzgojno-izobraževalnega dela učiteljev v Prekmurju, ki poučujejo na razredni stopnji. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da anketirani učitelji kljub bližini najrazličnejših življenjskih prostorov le-te ne obiskujejo pogosto. Kot glavne razloge za načrtovanje navajajo bližino življenjskega prostora, njihov lasten interes in interes učencev, kot razloge za nenačrtovanje pa navajajo denar, neomenjenost v nacionalnem učnem načrtu in neskladnost z letnim delovnim načrtom.
Ključne besede: Ključne besede: Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, izkustveno učenje, življenjski prostori
Objavljeno v DKUM: 09.05.2012; Ogledov: 2454; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

42.
NOTRANJA DIFERENCIACIJA NA RAZREDNI STOPNJI S POUDARKOM NA NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI
Lea Senica, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Notranja diferenciacija na razredni stopnji s poudarkom na naravoslovju in tehniki smo se v teoretičnem delu sprva usmerili v pojma diferenciacija in individualizacija, ki sta s prenovo sistema osnovnih šol, torej z uvedbo devetletke, postala še bolj pomembna. Posvetili smo se njunima opredelitvama, utemeljitvam, ki govorijo njima v prid in načinu, kako učence opazovati in jih prepoznavati, ter jim šele nato nuditi pravo pomoč. Posebej smo se poglobili v izvajanje notranje diferenciacije, ki je, zlasti na razredni stopnji, izjemno pomembna. Predstavili smo tudi pogoje in učinkovite strategije za izvajanje notranje diferenciacije pri predmetu naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli proučiti, ali učitelji delo pri pouku naravoslovje in tehnika notranje diferencirajo, zakaj se odločijo za notranjo diferenciacijo, kaj notranje diferencirajo, katere pripomočke pri delu uporabljajo itd. Zanimala nas je tudi uporaba notranje diferenciacije nasploh; torej tudi pri drugih predmetih. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki so bili poslani razrednim učiteljem (4. in 5. razreda) naključnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da razredni učitelji izvajajo notranjo diferenciacijo ne samo pri temeljnih predmetih (MA, SLJ), ampak tudi pri ostalih. Precej pogosta je tudi pri predmetu naravoslovje in tehnika. Predvidevali smo, da bodo pri izvajanju notranje diferenciacije doslednejši, kreativnejši in bolj vešči najmlajši učitelji, vendar po pridobljenih rezultatih tega več ne moremo trditi.
Ključne besede: Devetletka, razredni pouk, diferenciacija in individualizacija, notranja diferenciacija, naravoslovje in tehnika.
Objavljeno v DKUM: 06.04.2011; Ogledov: 3860; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (396,73 KB)

43.
SPLAVARJENJE V ZGORNJI DRAVSKI DOLINI SKOZI PRIZMO OSNOVNOŠOLSKIH PREDMETOV NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA TER DRUŽBA
Nina Deželak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Splavarjenje v zgornji Dravski dolini skozi prizmo osnovnošolskih predmetov »Naravoslovje in tehnika« ter »Družba« je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so povzete glavne geografske značilnosti Dravske doline, prav tako teoretični del opredeljuje splavarjenje, njegove značilnosti in zgodovino splavarjenja. Poleg naštetega sta podrobneje predstavljena še predmeta naravoslovje in tehnika ter družba, predvsem cilji in vsebine, povezane s splavarjenjem. V empiričnem delu smo ugotavljali, v kolikšni meri učenci, če sploh, poznajo splavarjenje. Pri tem so nas zanimale razlike med učenci v spolu, starosti in lokaciji šole. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Uporabljeni so bili anketni vprašalniki za 492 učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci splavarjenje sicer poznajo, vendar prihaja do večjih razlik glede na starost učencev, saj so se petošolci pri odgovarjanju na vprašanja mnogo bolje odrezali kot četrtošolci. Prav tako smo v raziskavi ugotovili, da prihaja do razlik glede na lokacijo šole. Učencem osnovnih šol, ki so locirane višje v zgornji Dravski dolini, je splavarjenje bolj poznano kot učencem nižje lociranih osnovnih šol. Izkazalo se je, da učenci še vedno pogosto prvič za splavarjenje slišijo doma, bodisi od svojih staršev, starih staršev ali prijateljev. V praktičnem delu je predstavljen izvedbeni model naravoslovnega dne za učence petih razredov, ki bi jim približal tradicijo splavarjenja. Naravoslovni dan bi bil izveden v turistični vasici Javnik, kjer bi si učenci ogledali splavarski muzej in se skupaj s flosarji podali na pravo flosarsko rajžo po reki Dravi.
Ključne besede: splavarjenje, razredni pouk, nacionalni učni načrt, naravoslovje in tehnika, družba
Objavljeno v DKUM: 24.11.2010; Ogledov: 2753; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

44.
VREDNOTE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO V KONTEKSTU POUKA NA RAZREDNI STOPNJI
Andreja Ferko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vrednote Krajinskega parka Goričko v kontekstu pouka na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov. V teoretičnem delu so povzete glavne geografsko-zgodovinske in naravoslovne značilnosti Krajinskega parka Goričko. Predstavljeni so tudi cilji predmetov Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika ter Družba, ki se lahko realizirajo v Krajinskem parku Goričko. Nekaj besed je namenjenih še značilnostim pouka v naravi in stopnjam poučevanja na prostem. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotavljali zadovoljnost učiteljev s ponudbami Krajinskega parka Goričko za učence razredne stopnje in kako posamezne šole v omenjenem parku te ponudbe izkoriščajo. Prav tako smo proučevali, kateri so razlogi, ki učiteljem otežujejo in onemogočajo, da bi se odločili za več ponujenih dejavnosti parka. Zanimalo nas je tudi, katero dejavnost so učitelji z učenci izvedli v tekočem šolskem letu in kakšen odnos, po mnenju učiteljev, kažejo učenci, ko izvajajo omenjene dejavnosti. Ugotavljali smo tudi, kakšno je znanje učiteljev o Krajinskem parku Goričko ali si želijo dodatnega izobraževanja o tej temi in v kakšnih oblikah. V praktičnem delu so zbrane in predstavljene nekatere možne dejavnosti v Krajinskem parku Goričko, za katere se učitelji lahko odločijo in jih z učenci izvedejo ali obiščejo.
Ključne besede: Krajinski park Goričko, narava, Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Družba, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 17.05.2010; Ogledov: 2831; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

45.
OZAVEŠČANJE UČENCEV O ZDRAVEM ŽIVLJENJSKEM SLOGU V KONTEKSTU PREDMETOV SPOZNAVANJE OKOLJA TER NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
Manja Križanec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ozaveščanje učencev o zdravem življenjskem slogu v kontekstu predmetov spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika je teoretični del razdeljen na štiri sklope: psihološkega, fizično-gibalnega, sociološkega in pedagoško-didaktičnega. V psihološkem sklopu so opisana področja, vezana na družino in vrednote. V fizično-gibalnem sklopu so predstavljene tematike, vezane na prehrano in gibanje otrok v obdobju od 6 do 12 let. V sociološkem sklopu sem razglabljala o značilnostih medijev in njihovih vplivih na otroke ter o pomembnosti koristnega porabljanja prostega časa. V pedagoško-didaktičnem sklopu sem naredila krajšo analizo predmetov spoznavanje okolja v tretjem razredu ter naravoslovje in tehnika v četrtem ter petem razredu. Zanimale so me tematike oziroma cilji, povezani z zdravim življenjskim slogom. V empiričnem delu diplomskega dela pa sem ugotavljala, kakšno znanje imajo učenci tretjih, četrtih in petih razredov o tematikah zdravega življenjskega sloga ter koliko so te tematike prisotne pri predmetih spoznavanje okolja v tretjih razredih ter naravoslovje in tehnika v četrtih ter petih razredih. Odgovore sem primerjala glede na stacionarnost šole, razred in spol anketiranih učencev. Rezultati so pokazali, da so učenci pri tematikah o vrednotah, prehrani, gibanju, škodljivosti medijev in koristnem porabljanju prostega časa različno vešči. Nekateri so namreč pokazali zelo slabo znanje pri posameznih tematikah, spet drugi pa so se izvrstno odrezali. Znanje pa je le en del enačbe, treba ga je znati uveljaviti tudi v praksi, torej v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: učenci, družina, zdrava prehrana, gibanje, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 05.01.2010; Ogledov: 3125; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (979,88 KB)

46.
VKLJUČEVANJE NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE TER DRUŽBE V POLETNO ŠOLO V NARAVI OB MORJU
Tamara Rajh, 2009, diplomsko delo

Opis: Šola v naravi se v slovenskem šolskem sistemu pojavlja že desetletja. Najprej je bil njen namen naučiti učence plavati, danes pa ima ta vzgojno-izobraževalni proces veliko večje razsežnosti. Diplomsko delo na prvih straneh predstavlja celoten program šole v naravi ob morju, in sicer od same organizacije do vsebinske priprave, na katero morajo biti vsi sodelujoči učitelji, predvsem pa razrednik, dobro pripravljeni. Šola v naravi nam daje idealne možnosti, da vanjo vključujemo tako naravoslovne kot družboslovne vsebine. Diplomsko delo se dotika dveh predmetov: naravoslovja in tehnike ter družbe. V praktičnem delu diplomsko delo prikazuje model že izpeljane šole v naravi v Izoli, katere sem se udeležila skupaj s četrtimi razredi osnovne šole Pod goro iz Slovenskih Konjic. V šoli v naravi sem sodelovala kot vaditeljica plavanja, prav tako pa sem prisostvovala pri vseh ostalih dejavnostih. Na podlagi opazovane šole v naravi in ciljev iz nacionalnih učnih načrtov za predmeta naravoslovje in tehnika ter družba je v diplomskem delu predstavljen celoten program vključevanja teh dveh predmetov v poletno šolo v naravi ob morju. Narava učence zanima, vendar je pogosto brez vzpodbude ne znajo opazovati. V diplomskem delu so prikazane številne idejne rešitve, ki nam pomagajo učencem približati naravo, jih vzpodbuditi k raziskovanju in na prijeten ter nevsiljiv način osvojiti ali utrditi znanje in tako razširiti njihova obzorja.
Ključne besede: Ključne besede: šola v naravi, naravoslovje in tehnika, družba, delovni listi, razredna stopnja.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 3299; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

47.
OSVEŠČANJE UČENCEV 4. IN 5. RAZREDOV O PROBLEMATIKI GLOBALNEGA SEGREVANJA
Martina Kuzma, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Osveščanje učencev 4. in 5. razredov o problematiki globalnega segrevanja je teoretični del razdeljen na štiri sklope: psihološki sklop, pedagoško—didaktični sklop in ekološki sklop. V psihološkem sklopu so predstavljene splošne značilnosti in temeljni dejavniki otrokovega razvoja ter spoznavni proces otroka v srednjem obdobju otroštva. V pedagoško — didaktičnem sklopu smo opredelili predmet Naravoslovje in tehnika ter analizirali Nacionalni učni načrt za Naravoslovje in tehniko iz zornega kota globalnega segrevanja. V ekološkem sklopu smo predstavili pojem globalno segrevanje, ter vzroke za njegov nastanek in posledice, ki nastajajo zaradi njega. Kot eno izmed večjih posledic smo predstavili podnebne spremembe. V ekološkem sklopu smo predstavili različne ukrepe s katerimi lahko pomagamo pri reševanju podnebne krize. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, kakšno znanje imajo učenci 4. in 5. razredov o globalnem segrevanju in podnebnih spremembah. Rezultati so pokazali, da so nekateri učenci zelo dobro seznanjeni s globalno segrevanjem, pri večini učencev, pa je to le površinsko znanje, ali ga pa ni. Kot rezultat takšnih ugotovitev je nastal praktični del diplomske naloge. V prilogi je priložen model učne ure, ki smo ga uporabili v 5. razredu osnovne šole. Namen te ure je bil približati učencem globalno segrevanje ter jim predstaviti vzroke in posledice. Seznanili so se tudi s tem, kaj oni sami lahko prispevajo k zmanjševanju globalnega segrevanja.
Ključne besede: Ključne besede: globalno segrevanje, podnebne spremembe, nacionalni učni načrt, naravoslovje in tehnika, srednje obdobje otroštva
Objavljeno v DKUM: 06.10.2009; Ogledov: 4454; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

48.
ZNANJE IN ODNOS DO VODE V ZAČETKU DRUGEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Danica Žurga, 2009, diplomsko delo

Opis: Snov, po kateri se naš planet Zemlja tako razlikuje od drugih planetov, je voda. Voda pokriva večji del površine, zato se iz vesolja vidi kot modro-bela krogla. Bela je zaradi hlapov, modra pa prav zaradi vode. Seveda je od vode odvisno vse življenje (Seymour in Girardet, 1991). Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena voda kot kemijski element, pojasnjene so njene lastnosti, nastanek tekočih voda in kroženje vode. Opozarjamo tudi na pomen vode, oskrbo z vodo in onesnaževanje vode. V nadaljevanju teoretičnega dela je podrobneje predstavljen pouk naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu s stališča vode, prav tako pa so s stališča vode analizirani vsi učbeniški kompleti za pouk naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. V empiričnem delu ugotavljamo, kakšno znanje imajo o vodi učenci 4. in 5. razreda ter kakšna je vloga staršev in šole pri oblikovanju učenčevega odnosa do vode. Ključne besede: voda, značilnosti vode, znanje o vodi, naravoslovje in tehnika, osnovna šola.
Ključne besede: Ključne besede: voda, značilnosti vode, znanje o vodi, naravoslovje in tehnika, osnovna šola.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2009; Ogledov: 3169; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

49.
UPORABA MIKROSKOPA PRI PREDMETIH SPOZNAVANJE OKOLJA TER NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
Adrijana Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšen je odnos učiteljev in učencev do mikroskopiranja. V nalogi smo raziskali in opisali možnosti in načine uporabe mikroskopa. Raziskali smo aktivnosti učencev pri mikroskopiranju in njihove želje po uporabi mikroskopa pri pouku. V empiričnem delu je raziskan tudi odnos učiteljev tretjih in petih razredov nekaterih osnovnih šol mariborske in celjske regije, do mikroskopiranja. Raziskali smo poznavanje mikroskopa ter mnenje in željo po uporabi le tega s strani učencev. Prav tako smo se pozanimali, kolikšen odstotek učencev ima mikroskop doma. Ti podatki so nas zanimali predvsem glede na spol in glede na razred učencev. Ker je mikroskop neposredno omenjen v učnem načrtu za tretji in peti razred, je raziskava potekala v tretjih in petih razredih. Raziskali smo tudi poznavanje mikroskopa s strani učiteljev. Zanimala nas je pogostost uporabe le tega, morebitni razlogi za neuporabo oziroma redkejšo uporabo, ter način uporabe mikroskopa in obdelave informacij ob videnih preparatih. Uporabljeni so bili anketni vprašalniki za 181 učencev in 62 učiteljev. Podatki teh anketnih vprašalnikov so bili analizirani glede na spol in razred učencev ter glede na delovno dobo in izobrazbo učiteljev ter razred, ki ga poučujejo. Ugotovljeno je bilo, da učitelji pri pouku spoznavanja okolja oziroma naravoslovja in tehnike, zelo redko uporabljajo mikroskop in da je učencem zelo všeč uporaba mikroskopa. Učitelji so tudi povedali, da bi bilo lažje, če bi učni načrt pod dejavnostmi pogosteje vključeval mikroskop, ter da bi bilo tudi veliko enostavneje, če bi si učitelji imeli mikroskop kje izposoditi.
Ključne besede: mikroskop, mikroskopiranje, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, učni načrt, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 07.07.2009; Ogledov: 5033; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

50.
POUČEVANJE POUKA NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE Z UPORABO KVIZOV IN UGANK
VALENTINA MERNIK, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Med sodobne oblike poučevanja pouka naravoslovje in tehnika, lahko vključimo tudi uporabo kvizov in ugank, zato so v prvih straneh diplomskega dela povzete glavne značilnosti ugank in kvizov ter predstavljene in s primeri ponazorjene različne vrste ugank in kvizov. Primeri se nanašajo na uporabo pri pouku naravoslovja in tehnike. Diplomska naloga vsebuje tudi uporabo kvizov in ugank v funkcijah pridobivanja, razširjanja, utrjevanja in preverjanja znanja. V tem kontekstu se diplomsko delo d
Ključne besede: kvizi, uganke, naravoslovje in tehnika, priprave, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 23.04.2009; Ogledov: 6186; Prenosov: 705
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici