31. Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šoleAnja Hujdec, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo − teoretična, empirična in praktična.
V teoretičnem delu magistrske naloge podrobneje predstavljamo aktivno učenje (s poudarkom na izkustvenem učenju), naravoslovje (osnovnošolsko naravoslovje s poudarkom na eksperimentalnem delu) in učni predmet naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu s pomočjo intervjuvanih učiteljev praktikov ugotavljamo, da se učitelji zavedajo pomena eksperimentalnega dela ter se ga zato pri svojem rednem delu pogosto poslužujejo. Kot vir eksperimentov najpogosteje uporabljajo učbenik in delovni zvezek (večina jih v tem šolskem letu uporablja učbeniški komplet Radovednih 5, Založba Rokus Klett), prepričani pa so, da je izkustveno učenje pomembno za učence, ker jim omogoča lažjo zapomnitev učnih snovi ter trajnejše znanje.
V praktičnem delu magistrske naloge je podrobno predstavljeno načrtovanje, izpeljava in evalvacija učne ure Balon pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole, po sodobnih eksperimentalnih načelih. Temu delu je dodan zbir nalog za eksperimentalno delo. Vsak eksperiment je podrobno opisan (potrebni pripomočki, postopek dela, predviden rezultat ter naravoslovno ozadje eksperimenta), izveden in za boljšo predstavo tudi fotografiran.
Ključne besede: Izkustveno učenje, naravoslovje, naravoslovje in tehnika, peti razred, eksperimentalno delo
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 2120; Prenosov: 329
 Celotno besedilo (3,09 MB) |
32. Razvoj in uporaba didaktičnih iger pri izvedbi prometno-varnostnih vsebin v 4. razreduTjaša Lebar, 2017, magistrsko delo Opis: Didaktična igra je igra, ki ima zastavljene določene cilje iz nacionalnega učnega načrta in je lahko zelo v pomoč v učnem procesu. Učenci so bolj motivirani in vključeni v poučevanje. O prometu je veliko napisanega, vendar se premalo zavedamo, kako pomembni smo v prometu, še posebej otroci. Da bi jih spodbudili k razmišljanju o tem, kako se pravilno vesti v prometu, smo jim pripravili štiri različne didaktične igre s prometno-varnostnimi vsebinami. V teoretičnem delu smo najprej opredelili, kaj je promet, katere cilje zajema prometna vzgoja, kako pomembni so otroci v prometu ter program prometne vzgoje v izobraževanju. Nato smo se osredotočili na tri učne predmete, in sicer na predmet spoznavanje okolja, predmet naravoslovje in tehnika ter predmet družba. Vsak predmet smo najprej opredelili, nato še opisali splošne cilje. Sledi kognitivni razvoj otroka s poudarkom na predoperacionalni stopnji in stopnji konkretno logičnega mišljenja. Potem smo opisali igro ter njen pomen, izpostavili smo pomen didaktičnih iger, opisali nekaj teorij o igrah, njene elemente in vrste. Za na konec smo zapisali še nekaj o igračah ter njihovih zahtevah.
V praktičnem delu smo predstavili osem didaktičnih iger domače izdelave z vsemi učnimi cilji, medpredmetnimi povezavami, pravili in fotografijami. Štiri od teh iger smo tudi izvedli v 4. razredu osnovne šole, ostale štiri so samo kot dodatek in za izvedbo za vnaprej. Namen je bil razviti didaktične igre in jih skozi specifične metode proučiti in ugotoviti, kako učenci sprejemajo takšen način dela. Odziv učencev je bil izjemno pozitiven, kar smo izvedeli preko anonimnega vprašalnika.
Ključne besede: razredni pouk, prometna vzgoja, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba, didaktična igra.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 2560; Prenosov: 602
Celotno besedilo (1,73 MB) |
33. RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI PRI POUKU NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE S POUDARKOM NA LESNIH GRADIVIHKatja Golob, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvojne značilnosti otrok in njihove zmožnosti za tehnične dejavnosti pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se izvaja v 4. in 5. razredu osnovne šole. Predmet združuje naravoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem zakonitosti delovanja narave, in tehniko, ki te zakonitosti uporablja za spreminjanje narave v korist človeka. Spoznavanje in utrjevanje naravoslovnih pojmov se dopolnjujeta z obdelavo gradiva do zamišljenega izdelka, z uporabo tehničnih sredstev in primerne organizacije dela. Predstavljeni so cilji predmeta naravoslovje in tehnika v povezavi z lesnimi gradivi, opisani osnovnošolski predmeti, ki vključujejo obravnavo lesnih gradiv, in predstavljena vključenost lesne tematike pri pouku v drugih državah. Posebno pozornost namenjamo učiteljevemu vpeljevanju lesnih gradiv v učni proces pri pouku naravoslovja in tehnike.
Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 146 učitelji podravskih osnovnih šol, so: učitelji namenijo malo ur teoretičnim vsebinam o lesu, nekoliko več praktičnemu delu učencev, pri čemer so večje implementacije lesnih gradiv pri pouku deležni učenci četrtih razredov in pri učiteljih z večletnimi delovnimi izkušnjami. Največje ovire za izvajanje praktičnega dela učiteljem predstavljajo pomanjkanje orodij in pripomočkov za obdelavo lesa, prevelike skupine učencev in premalo razvite ročne spretnosti učencev.
V Podravski regiji zelo majhen delež šol izvaja neobvezni izbirni predmet tehnika ali izbirni predmet obdelava gradiv: les, saj se zanju odloča premalo učencev, čeprav predmeta spodbujata razvoj ročnih spretnosti, ki so pri današnjih učencih vedno manj razvite.
Učencem je treba približati naravo in les že v šoli, saj bi s tem spodbudili njihov primarni interes po raziskovanju in ustvarjanju ter posledično urili ročne spretnosti pri obdelavi in oblikovanju lesa ter drugih materialov.
Ključne besede: motorični razvoj, ročne spretnosti, predmet naravoslovje in tehnika, učni načrt, izdelki iz lesnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 2230; Prenosov: 505
Celotno besedilo (1,93 MB) |
34. Eksperimentalno delo kot osrednja metoda poučevanja pri predmetu naravoslovje in tehnikaPetra Lebar Kac, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo sodobna dognanja – eksperimentalno delo kot osrednjo metodo poučevanja pri predmetu naravoslovja in tehnike.
V teoretičnem delu naloge smo najprej predstavili proces poučevanja naravoslovja v osnovni šoli, s poudarkom na kurikularni zasnovi. Preučili smo kurikule držav, ki imajo zavidljive rezultate v znanju naravoslovne pismenosti na svetovni ravni. Podrobno smo predstavili zasnovo učnega načrta naravoslovja in tehnike ter analizirali vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj vanj. Opredelili smo kompetence, ki so pomembne za trajnostni razvoj, še posebej tiste, ki izhajajo iz naravoslovnega področja. Predstavili smo didaktične oblike in metode dela ter druge podporne aktivnosti, ki se jih poslužujemo pri delu in so nam v pomoč pri poučevanju. Posebno pozornost smo namenili poučevanju naravoslovja z vidika dveh didaktičnih pristopov: tradicionalnega in sodobnega – eksperimentalno naravnanega pristopa.
V empiričnem delu prikazujemo rezultate empirične raziskave, ki je bila opravljena na samostojnem vzorcu učencev 4. in 5. razreda mestnih in podeželskih šol.
Preučili smo: obstajajo delitve na tradicionalne – pogosto uporabljene metode in sodobne (eksperimentalno delo) – redkeje uporabljene metode; uspešnost izbranega didaktičnega pristopa v odvisnosti od vsebinske izbire obravnavane učne teme; napredek v doseganju nižjih taksonomskih nivojev znanj je večji v primeru tradicionalnega pouka v primerjavi glede na eksperimentalno raziskovalni pouk; vpliv stratuma (mestna in podeželska šola) pri uspešnosti izbranega didaktičnega pristopa; možnost postavitve strukturalnega modela izobraževanja naravoslovja in tehnike v skladu v raziskavi postavljenimi kriteriji.
Dobljeni rezultati so pokazali, da obstaja delitev na tradicionalne – pogosteje uporabljene metode in sodobne (eksperimentalno delo) – manj uporabljene metode dela. Prav tako se je izkazalo, da so nekatere teme učencem bližje kot druge, vendar pa je bila uspešnost znanja pri obeh temah večja po eksperimentalnem delu. Ker so teme določene in učitelje zavezuje rigiden učni načrt, ki ne dopušča večje izbirnosti s strani učiteljev in učencev, se je izkazalo, da ni bistvenih razlik v znanju glede na uporabo didaktičnih pristopov. Učitelji podajajo znanje za znanje in ne kot znanje za trajnostni razvoj. Zaradi takšnega učnega načrta učitelji pri pouku naravoslovja in tehnike ne uporabljajo eksperimentalnega dela kot temeljne metode pri poučevanju in s tem posledično zmanjšujejo motivacijo učencev. Eksperimentalno delo se je namreč izkazalo za pomembni faktor v motivaciji pri pouku naravoslovja in tehnike, kar bi morali izkoristiti pri razvijanju kompetenc in znanja na višjih ravneh mišljenja.
Ključne besede: Osnovna šola, naravoslovje in tehnika, kurikulum, eksperimentalno delo, naravoslovne kompetence, motivacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2949; Prenosov: 388
Celotno besedilo (2,14 MB) |
35. DOSEGANJE CILJEV OKOLJSKE VZGOJE IZ PODROČJA ONESNAŽEVANJA ZRAKA NA RAZREDNI STOPNJIAlenka Šebjanič Herman, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko deloDoseganje ciljev okoljske vzgoje iz področja onesnaževanja zraka na razredni stopnji osnovne šole je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega, ki sta vsak zase zaokrožena celota in se med seboj dopolnjujeta.
Namen diplomskegadela je bil, da raziščemo, v kolikšni meri je v učnem načrtu pri okoljski vzgoji zastopano onesnaževanje zraka, kako pripravimo didaktično ustrezno gradivo za doseganje nekaterih ciljev okoljske vzgoje na razredni stopnji, povezanih z onesnaževanjem zraka − kisli dež, in s praktičnimi primeri učencem približamo razumevanje tega.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo se podrobneje posvetili onesnaževanju zraka. Razložili smo nekatere pojme okoljske vzgoje in se osredotočili na okoljske cilje s poudarkom na onesnaževanju zraka. Naredili smo pregled in način dela pri ciljih, ki vključujejo onesnaževanja zraka za razredno stopnjo in pregled novejših gradiv za pouk glede teme in ciljev.
V praktičnem delu diplomskegadela smo pripravili didaktična gradiva in poskus s časovnim spremljanjem dogajanja po onesnaženju zraka za doseganje nekaterih ciljev okoljske vzgoje iz področja onesnaževanja zraka − kisli dež, in izvedli šolski uri v tretjem in petem razredu ter ju ovrednotili.
Z eksperimentalnim delom z opazovanjem smo ugotovili, da je takšna učna metoda za doseganje ciljev zelo priporočljiva in učinkovita.
Ključne besede: kisli dež, okoljska vzgoja, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, onesnaževanje zraka
Objavljeno v DKUM: 24.05.2016; Ogledov: 1611; Prenosov: 160
Celotno besedilo (4,29 MB) |
36. ŠOLSKE IN OBŠOLSKE NARAVOSLOVNE IN TEHNIČNE INTERESNE DEJAVNOSTI V PREKMURJUTajda Prkič, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretični del diplomskega dela je sestavljen iz 5 sklopov; psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop, preventivni sklop, geografsko-zgodovinski sklop in zgodovinski sklop. Poseben poudarek je na šolskih in obšolskih interesnih dejavnostih, predvsem na naravoslovju in tehniki.
V praktičnem delu naloge smo raziskovali, koliko osnovnih šol v Prekmurju izvaja naravoslovne in tehnične interesne dejavnosti v drugem triletju. Ugotovili smo, kolikšno je dejansko število delujočih šolskih in obšolskih naravoslovnih in tehničnih dejavnosti na šolah v Prekmurju ter jih primerjali med seboj glede na položaj šole (vas-mesto). Raziskovali smo tudi, kdo izvaja interesne dejavnosti, kakšne so materialne zmožnosti ter razlogi za pomanjkanje naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah. Rezultati nakazujejo, da je na vaških šolah bistveno manj naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti kot v mestu. V primerjavi z drugimi interesnimi dejavnostmi pa je zaznati izredno pomanjkanje le-teh dveh dejavnosti na osnovnih šolah.
V iskanju rešitve te problematike, smo na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali dva didaktična modela letne priprave za izvajanje interesnih dejavnosti. V okviru naravoslovne interesne dejavnosti smo izdelali model letne priprave "Mladi ekologi". Za tehnično interesno dejavnost pa smo pripravili model letne priprave "Lego dakta". S tem upamo, da smo doprinesli vsaj delček v koncept razvijanja naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah v Prekmurju.
Ključne besede: interesne dejavnosti, naravoslovje, tehnika, drugo triletje, Prekmurje.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2016; Ogledov: 1502; Prenosov: 232
Celotno besedilo (1,70 MB) |
37. Astronomija skozi prizmo poučevanja v 4. razredu osnovne šole - Naše osončjeMiloš Osterc, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga »Astronomija skozi prizmo poučevanja v 4. razredu osnovne šole - Naše osončje« je sestavljena iz dveh med seboj povezujočih se delov – teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu je predstavljeno naravoslovje in njegov razvoj od začetka do danes. Posebej je izpostavljena astronomija v osnovni šoli. S stališča astronomije je pregledan učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011). Ugotovljeno je, da v njem astronomija kljub aktualnosti ni posebej prisotna.
Praktični del vsebuje natančno učno pripravo, potek dela in evalvacijo učno ure Naše osončje, ki je bila izpeljana v 4. b razredu Osnovne šole Kamnica. Ugotavljamo, da učna vsebina učence zelo zanima. Kljub temu, da snov ni povsem zajeta v učnem načrtu do četrtega razreda, vedo o njej presenetljivo veliko in se o astronomiji samoiniciativno izobražujejo tudi v prostem času. Sklenemo lahko, da se metoda dela prikazovanja planetov z različnimi sadeži dobro obnese, saj si lahko učenci zelo nazorno predstavljajo velikostna razmerja planetov v Osončju.
Ključne besede: Naravoslovje, astronomija, sončni sistem, naravoslovje in tehnika, četrti razred.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 2573; Prenosov: 225
Celotno besedilo (6,53 MB) |
38. Razvoj modela materialno-tehničnega podpornega centra kot temeljne baze za eksperimentalno delo v okviru predmeta naravoslovje in tehnikaSamo Fošnarič, Irena Delčnjak Smrečnik, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek prikazuje model materialno-tehnične podpore eksperimentalnemu delu pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. in 5. razredu osnovne šole (starost učencev od 9 do 11 let). Model izhaja iz raziskave, v kateri smo predhodno preučili materialno podporo za izvajanje eksperimentalnega dela pri predmetu naravoslovje in tehnika. Raziskava je zajela 497 učiteljev razrednega pouka v 4. ali 5. razredu osnovne šole, in sicer 32,20 % učiteljev iz razvitejše Zahodne kohezijske regije Slovenije in 67,80 % učiteljev iz Vzhodne kohezijske regije Slovenije (Delčnjak, 2008). Največje ovire za izvajanje eksperimentalnega dela na razredni stopnji predstavljajo: pomanjkanje materialne podpore, zbiranje, priprava, kompletiranje, shranjevanje, prevelike skupine učencev, slabi prostorski pogoji in potreba po pomočniku. Na osnovi naše raziskave lahko z gotovostjo zatrdimo, da razredni učitelji potrebujejo kakovostnejšo materialno in kadrovsko podporo pri poučevanju naravoslovja in tehnike. Izhajajoč iz teh predpostavk, in na osnovi določenih lastnih ter tujih izkušenj smo razvili model materialno-tehnične podpore eksperimentalnemu delu na razredni stopnji, ki je koncipiran na institucionalno organiziranost.
Ključne besede: razredni pouk, naravoslovje in tehnika, raziskovalno delo, eksperimentalno delo, materialni pogoji, učni pripomočki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1206; Prenosov: 138
Celotno besedilo (75,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
39. PREVERJANJE ROČNIH SPRETNOSTI V KONTEKSTU POUČEVANJA PREDMETA NARAVOSLOVJA IN TEHNIKA V 5. RAZREDUAna Štor, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Preverjanje ročnih spretnosti v kontekstu poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika v 5. razredu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motoriko, motorični razvoj, motorične sposobnosti in spretnosti, učne metode in oblike, predmet naravoslovje in tehnika ter cilje, vrste gradiv in finomotorični test. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne in kavzalno neeksperimentalne metode ugotavljali razlike v razvoju ročnih spretnosti, in sicer na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev in učenk 5. razreda štirih osnovnih šol. Ugotavljali smo uspešnost učencev pri nalogah finomotoričnega testa glede na spol, uspešnost šole pri nalogah finomotoričnega testa, uspešnost učencev glede na lokacijo šole, povezanost hitrosti reševanja finomotoričnega testa z učenčevo končno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. razredu in razvitost ročnih spretnosti otrok v 5. razredu. Podatke smo pridobili s pomočjo finomotoričnega testa, ki je obsegal 25 nalog, združenih v šest sklopov. V raziskavi je sodelovalo 52 otrok, 27 dečkov in 25 deklic, iz štirih osnovnih šol iz mesta ali vasi. S pomočjo kvantitativne statistične obdelave smo ugotovili, da so bile deklice v vseh sklopih, razen pri sestavljanju, uspešnejše od dečkov. Vaški učenci so bili uspešnejši v vseh sklopih, razen pri prerisovanju težjega modela. Kot smo pričakovali, so bili učenci z zaključeno odlično oceno v 4. razredu pri predmetu NIT v celem finomotoričnem testu boljši od učencev s prav dobro oceno. Učenci četrte šole so bili najuspešnejši v sklopih prijemanje, ročne spretnosti, sestavljanje in postavljanje, učenci tretje šole so bili najuspešnejši v sklopu razvrščanje, učenci druge šole so bili najuspešnejši v sklopu risanje.
Ključne besede: motorika, fina motorika, ročne spretnosti, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 3247; Prenosov: 440
Celotno besedilo (3,17 MB) |
40. Razvoj modela usposabljanja učiteljev razrednega pouka za poučevanje predmeta naravoslovje in tehnikaIrena Delčnjak Smrečnik, 2014, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava pouk predmeta naravoslovja in tehnike, ki se poučuje v 4. in 5. razredu osnovne šole, hkrati pa zajema širšo problematiko poučevanja naravoslovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole. V prvem delu avtorica predstavi kurikularne reforme naravoslovnih predmetov ter dosedanja domača in tuja spoznanja o učenju in poučevanju naravoslovnih vsebin, pri čemer je poudarek na učiteljih in učencih v nižjih razrednih osnovne šole. Posebno pozornost namenja znanju in odnosu učiteljev do predmeta naravoslovja in tehnike, predvsem učiteljevemu prepričanju o lastni usposobljenosti. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 358 razrednimi učitelji, so: učitelji nižje ocenjujejo lastno usposobljenost za poučevanje predmeta naravoslovja in tehnike od ostalih predmetov (matematika, slovenščina, družba). Prav tako učitelji najnižje ocenjujejo lastno usposobljenost za metodo praktičnih (laboratorijskih) del. Rezultati so tudi pokazali nizko usposobljenost za konstruktivistični pristop, še posebej za fazo postavljanja hipotez in eksperimentiranja. Ocena lastne usposobljenosti raste z velikostjo šole in z nadaljnjim izpopolnjevanjem. Povezav s stopnjo izobrazbe ali z delovnimi izkušnjami nismo ugotovili. Izjema je uporaba IKT. V empiričnem delu je torej potrjena domneva, da kurikularna sprememba predmeta naravoslovja in tehnike z devetletko (še) ni prinesla ustrezne implementacije v prakso. Izhajajoč iz dejstva, da je učitelj pomemben člen pri udejanjanju reform, ter na osnovi ugotovitev pričujoče raziskave, tuje literature in avtoričinih poklicnih izkušenj je v zadnjem delu predstavljen model nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za predmet naravoslovja in tehnike.
Ključne besede: osnovna šola, pouk naravoslovja, predmet naravoslovje in tehnika, razredni učitelj, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
Objavljeno v DKUM: 17.07.2014; Ogledov: 3718; Prenosov: 308
Celotno besedilo (2,01 MB) |
