Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga »Astronomija skozi prizmo poučevanja v 4. razredu osnovne šole - Naše osončje« je sestavljena iz dveh med seboj povezujočih se delov – teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu je predstavljeno naravoslovje in njegov razvoj od začetka do danes. Posebej je izpostavljena astronomija v osnovni šoli. S stališča astronomije je pregledan učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011). Ugotovljeno je, da v njem astronomija kljub aktualnosti ni posebej prisotna. Praktični del vsebuje natančno učno pripravo, potek dela in evalvacijo učno ure Naše osončje, ki je bila izpeljana v 4. b razredu Osnovne šole Kamnica. Ugotavljamo, da učna vsebina učence zelo zanima. Kljub temu, da snov ni povsem zajeta v učnem načrtu do četrtega razreda, vedo o njej presenetljivo veliko in se o astronomiji samoiniciativno izobražujejo tudi v prostem času. Sklenemo lahko, da se metoda dela prikazovanja planetov z različnimi sadeži dobro obnese, saj si lahko učenci zelo nazorno predstavljajo velikostna razmerja planetov v Osončju.
Ključne besede: Naravoslovje, astronomija, sončni sistem, naravoslovje in tehnika, četrti razred.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 2573; Prenosov: 211
Celotno besedilo (6,53 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Preverjanje ročnih spretnosti v kontekstu poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika v 5. razredu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motoriko, motorični razvoj, motorične sposobnosti in spretnosti, učne metode in oblike, predmet naravoslovje in tehnika ter cilje, vrste gradiv in finomotorični test. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne in kavzalno neeksperimentalne metode ugotavljali razlike v razvoju ročnih spretnosti, in sicer na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev in učenk 5. razreda štirih osnovnih šol. Ugotavljali smo uspešnost učencev pri nalogah finomotoričnega testa glede na spol, uspešnost šole pri nalogah finomotoričnega testa, uspešnost učencev glede na lokacijo šole, povezanost hitrosti reševanja finomotoričnega testa z učenčevo končno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. razredu in razvitost ročnih spretnosti otrok v 5. razredu. Podatke smo pridobili s pomočjo finomotoričnega testa, ki je obsegal 25 nalog, združenih v šest sklopov. V raziskavi je sodelovalo 52 otrok, 27 dečkov in 25 deklic, iz štirih osnovnih šol iz mesta ali vasi. S pomočjo kvantitativne statistične obdelave smo ugotovili, da so bile deklice v vseh sklopih, razen pri sestavljanju, uspešnejše od dečkov. Vaški učenci so bili uspešnejši v vseh sklopih, razen pri prerisovanju težjega modela. Kot smo pričakovali, so bili učenci z zaključeno odlično oceno v 4. razredu pri predmetu NIT v celem finomotoričnem testu boljši od učencev s prav dobro oceno. Učenci četrte šole so bili najuspešnejši v sklopih prijemanje, ročne spretnosti, sestavljanje in postavljanje, učenci tretje šole so bili najuspešnejši v sklopu razvrščanje, učenci druge šole so bili najuspešnejši v sklopu risanje.
Ključne besede: motorika, fina motorika, ročne spretnosti, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 3247; Prenosov: 410
Celotno besedilo (3,17 MB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo teoretično opredelili izkustveno učenje, predstavili pomen konstruktivizma v učenju in poučevanju, opredelili vlogo učitelja in učenca v konstruktivistično naravnanem pouku, vključili načela uspešnega izkustvenega pouka, opisali tipične postopke in metode pri tej obliki pouka ter opisali, kako se predmet naravoslovja in tehnike odraža v konstruktivistični luči. V empiričnem delu diplomskega dela smo preučili poznavanje in pogostost uporabe izkustvenih tehnik, motiviranost učencev in učiteljev za delo z izkustvenimi tehnikami, načine pridobitve materiala oziroma sredstev za izvedbo izkustvenega pouka in prav tako preučili vire znanja in spodbud za izkustveno delo učitelja. Vse to smo raziskovali pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredih osnovnih šol s področja Štajerske in Pomurja. Naša raziskava kaže, da so učenci, ki so bili zajeti v raziskavi, v največjem številu poznali tehniko dopolnilnega predavanja, najmanj pa so poznali tehniko časa za razmišljanje. Ugotovili smo, da so učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, največkrat uporabljali izkustvene tehnike pri samem pouku naravoslovja in tehnike, manj pa so jih uporabljali pri pouku tehniških ali naravoslovnih dni. Ugotovili smo tudi, da si anketirani učenci v veliki večini želijo še večkrat srečati z izkustvenimi tehnikami pri pouku naravoslovja in tehnike ter da jih večina meni, da so tehnike izkustvenega učenja koristne za učenje in jim pri učenju pomagajo. Ugotovili smo, da si največ učiteljev v svoj pouk naravoslovja in tehnike želi vključiti še več izkustvenega učenja in da tudi največ učiteljev (90,3 % vseh, ki je sodelovalo v raziskavi), meni, da učenci znanje, pridobljeno pri pouku izkustvenega učenja naravoslovja in tehnike, dobro obvladajo. Raziskava, ki smo jo izvedli in podrobneje interpretirali v empiričnem delu, nas je usmerila v pripravo praktičnega dela. Pripravili smo priročnik za delo z izkustvenimi tehnikami pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole. V priročniku so glede na Učni načrt za naravoslovje in tehniko v 4. in 5. razredu ter program osnovnošolskega izobraževanja predlagane in opisane oblike tehnik izkustvenega učenja za vsak tematski sklop posebej. Vsaka predlagana izkustvena tehnika skuša zadovoljiti minimalni standard za določen cilj pri predmetu naravoslovja in tehnike.
Ključne besede: konstruktivizem, izkustveno učenje, 2. triletje OŠ, naravoslovje in tehnika, priročnik za učitelje
Objavljeno v DKUM: 08.01.2014; Ogledov: 3169; Prenosov: 444
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: V Diplomskem delu z naslovom »Nastanek in uporaba miselnih vzorcev v kontekstu poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika« smo proučili stališča učiteljev in učencev do miselnih vzorcev ter njihovo uporabo v pedagoškem procesu, natančneje pri predmetu naravoslovje in tehnika v drugem triletju devetletne osnovne šole. Predmet naravoslovje in tehnika je kompleksen predmet, saj je nadgradnja predmeta spoznavanje okolja in se v višjih razredih še nadgrajuje. Ker je zelo raznolik in pester, omogoča, da so tudi miselni vzorci raznoliki in pestri. Uporaba miselnih vzorcev pri naravoslovju in tehniki je priporočljiva in smiselna, kajti učna snov sčasoma postaja obsežnejša, miselni vzorci pa učencem omogočajo lažje učenje in učinkovitejšo zapomnitev nove snovi. Hkrati jih navaja na tak način dela, da jim postane bolj praktičen in se zaradi izkušenj za uporabo miselnih vzorcev odločajo tudi kasneje v življenju. Uporabo miselnih vzorcev predmet omogoča v vseh etapah učnega procesa. V teoretičnem delu je opisano, kaj so miselni vzorci, kakšen je potek njihovega nastajanja in na kaj vse moramo biti pozorni pri izdelavi, da dobimo čim bolj kakovosten in uporabnejši miselni vzorec. Prav tako je opisano, kako lahko miselne vzorce uporabljamo pri pouku in kako jih uvajamo ter približamo učencem. Omenjene so vse prednosti v primerjavi z ustaljenimi zapiski ter vse koristi tako učenja kot tudi poučevanja z njihovo pomočjo. Opredeljen pa je tudi sam predmet naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika pri učiteljih proučili vlogo starosti oziroma trajanja delovne dobe na uporabo miselnih vzorcev pri pouku, pri učencih pa vlogo spola pri uporabi miselnih vzorcev za učenje. Prav tako smo proučili pomen oziroma vlogo lokacije šole (mestna ali primestna) na rabo miselnih vzorcev pri pouku in vpliv učiteljev na učence na tem področju. Rezultati so pokazali, da v odgovorih učiteljev na zastavljena vprašanja glede na trajanje njihove delovne dobe ni opaziti večjih razlik. Prav tako ni razlik v odgovorih glede na lokacijo šole (mestna ali primestna), na kateri anketirani učitelji poučujejo. Razliko je bilo opaziti le v pogostosti uporabe miselnih vzorcev in njihovem načinu uporabe. Tudi v odgovorih po vprašanjih učencem glede na spol in lokacijo šole ne obstajajo velike razlike. Nekoliko več razlik je opaziti le v poznavanju miselnih vzorcev in v motiviranosti za njihovo uporabo.
Ključne besede: miselni vzorec, možganska nevihta, učenje, naravoslovje in tehnika, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2967; Prenosov: 341
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšen odnos imajo učitelji do nadarjenih pri predmetu naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole, ter podati nekaj predlogov, ki bodo morda nekoliko pripomogli h kvaliteti in kvantiteti dela z nadarjenimi pri tem predmetu. V nalogi sem poskušala predstaviti pojem nadarjenosti, značilnosti nadarjenih učencev, vlogo njihovih staršev ter sodelovanje le-teh s šolo. Prikazala sem, da pri odkrivanju nadarjenih v šoli igra pomembno vlogo učiteljevo opazovanje. Uporabljen je bil anketni vprašalnik za 31 učiteljev. Podatki anketnega vprašalnika so bili analizirani glede na spol in delovno dobo. Ugotovljeno je bilo, da prevladujejo učiteljice s šestnajst in več leti delovne dobe, in ravno te so mnenja, da jih v samem procesu izobraževanja niso dovolj pripravili za delo z nadarjenimi. Učitelji (tako moški kot ženske) vidijo nadarjene kot delno obremenitev in ocenjujejo svojo usposobljenost za delo z nadarjenimi za dobro, ter v večini menijo, da ne potrebujejo dodatnega izpopolnjevanja. Večina učiteljev kot najbolj pogosto obliko dela z nadarjenimi navaja dodatne naloge, le na treh šolah pa izvajajo dejavnost za nadarjene pri pouku naravoslovja in tehnike tudi izven rednega pouka. V praktičnem delu je predstavljena preglednica, ki služi za lažje prepoznavanje nadarjenih na sploh, in tudi preglednico za odkrivanje talentiranih pri naravoslovju in tehniki. Sledi še opis praktičnega dela, ki sem ga izvedla z učenci – najprej v sklopu rednega pouka, nato še opis projektnega dela in ekskurzije, ki sta bila izvedena samo z nadarjenimi učenci. Na tak način sem želela predstaviti nekaj možnih oblik dela kot alternativo k enoličnim oblikam dela (dodatne naloge), ki so jih učenci deležni vsak dan.
Ključne besede: nadarjeni, naravoslovje, tehnika, osnovna šola, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 2998; Prenosov: 266
Celotno besedilo (1,28 MB)