21. Pouk z raziskovanjem - pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki VrhNastja Nudl, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko nalogo Pouk z raziskovanjem pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh sestavljajo trije med seboj povezujoči se deli teoretični, empirični in praktični del.
V teoretičnem delu so trije sklopi, ki se nadgrajujejo in dopolnjujejo ter podpirajo raziskovalni problem. V naravoslovnem sklopu je predstavljeno naravoslovje (poudarek je na zgodnjem naravoslovju) in vreme (poudarjen je vpliv Sonca na vreme). V psihološko didaktičnem sklopu so predstavljene psihološko fizične lastnosti desetletnikov, edukacijska vertikala naravoslovnih vsebin, izkustveno učenje, pouk z raziskovanjem in učni predmet naravoslovje in tehnika. V geografskem sklopu je predstavljen kraj Sladki Vrh, OŠ Sladki Vrh in peti razred, v katerem je pedagoški eksperiment potekal.
V empiričnem in praktičnem delu magistrske naloge je opisan pedagoški eksperiment in predstavljeni so njegovi rezultati. Ugotovljeno je, da pouk z raziskovanjem vpliva na znanje otrok.
Ključne besede: pouk z raziskovanjem, naravoslovje in tehnika, peti razred, pedagoški eksperiment, znanje učencev.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2018; Ogledov: 1510; Prenosov: 183
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
22. Pouk z raziskovanjem v četrtem razredu Osnovne šole Turnišče - ogljikov dioksid.Valentina Žižek, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom »Pouk z raziskovanjem v četrtem razredu Osnovne šole Turnišče – ogljikov dioksid« sestavljata dve zaokroženi celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta: teoretični in praktični del.
Teoretični del sestavljajo trije sklopi, ki utemeljujejo raziskovalni problem. V didaktičnem sklopu je opredeljen pouk z raziskovanjem (izpostavljen je Krnelov model, 2007) in učni predmet naravoslovje in tehnika. V psihološkem sklopu so predstavljene psihofizične lastnosti 9-letnikov, v geografskem sklopu pa občina Turnišče (posebej Osnovna šola Turnišče, predstavljen pa je tudi četrti razred, kjer je praktični del naloge potekal).
V praktičnem delu so pridane podrobne učne priprave, usklajene s Krnelovim modelom (2007) pouka z raziskovanjem, natančneje je opisan pouk praktičnega dela in zapisana evalvacija narejenega.
Ugotovljeno je, da pouk z raziskovanjem od učitelja terja natančno učno pripravo, ogromno materialnih sredstev, iznajdljivosti in znanja. Učitelj mora poskrbeti, da so učni cilji in vsebina primerni razvojni stopnji učencev, da so navodila za delo natančno podana in da je ura zanimiva, razgibana in pestra. Pouk z raziskovanjem omogoči učencem, da pridejo do znanja sami, le-tega bolje uzavestijo, vendar pod pogojem, da so aktivno vključeni v vse etape učne ure.
Ključne besede: pouk z raziskovanjem, Krnelov model (2007), četrti razred, naravoslovje in tehnika, ogljikov dioksid.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1280; Prenosov: 232
Celotno besedilo (4,03 MB) |
23. Eksperimentalno delo – pedagoški eksperiment v petem razredu osnovne šole (toplota in temperatura)Maja Jeznik, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Eksperimentalno delo – pedagoški eksperiment v petem razredu osnovne šole (Toplota in temperatura) sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del.
Teoretični del je sestavljen iz naravoslovnega in pedagoško-psihološkega sklopa. Sklopa iz različnih zornih kotov osvetljujeta raziskovalni problem.
V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je bila izpeljana maja 2017, s katero smo želeli ugotoviti, ali je znanje učencev po eksperimentalnem delu višje. Rezultati empirične raziskave to tudi dokazujejo.
V praktičnem delu je priložena podrobna učna priprava za pouk naravoslovja in tehnike v 5. razredu osnovne šole z vsebino toplota in temperatura, ki sledi sodobnim načelom eksperimentalnega dela. Prav tako sta opisana potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da je znanje učencev po eksperimentalnem delu višje in da moramo eksperimentalno delo skrbno načrtovati, da bo učenec napredoval v znanju.
Ključne besede: naravoslovje, eksperimentalno delo, 5. razred, naravoslovje in tehnika, toplota in temperatura
Objavljeno v DKUM: 27.09.2017; Ogledov: 2128; Prenosov: 302
Celotno besedilo (3,17 MB) |
24. CLIL - orodje za izbiro nejezikovnih vsebinAlja Lipavic Oštir, Alenka Lipovec, Martina Rajšp, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku najprej z rezultati tujih raziskav utemeljimo uspešnost CLIL-a kot pristopa ali metode pri poučevanju tujih jezikov, predvsem zaradi približanja naravnemu usvajanju jezikov. V nadaljevanju predstavimo orodje, ki lahko učiteljem služi kot pomoč pri izbiri nejezikovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole, pri čemer se osredotočimo na področji naravoslovje in tehnika ter družba. Orodje vključuje elemente holistične kvantifikacije, ki učitelju pomaga uzavestiti teoretične principe pristopa CLIL. Na primerih učnih situacij pojasnimo kriterije, ki orodje sestavljajo, in jih vrednotimo s številčnimi vrednostmi. Kot kriteriji so izbrani: temeljnost koncepta, možnost izgradnje nove metodične poti, možnost praktičnega dela znotraj učne situacije in obstoj oz. moč jezikovne zanke. Povprečna vrednost uteži posamičnih kriterijev daje uvid v primernost nejezikovne vsebine skozi perspektivo CLIL-a. V nadaljevanju problematiziramo izbiro nejezikovne vsebine v okviru šolskih predmetov in uporabo orodja prikažemo na nekaj konkretnih primerih iz matematike ter naravoslovja in tehnike v četrtem razredu. Zaključimo z razpravo o še odprtih problemih pri uvajanju CLIL-a.
Ključne besede: tuji jeziki, nejezikovne vsebine, holistične kvantifikacije, naravoslovje in tehnika, učne metode, CLIL
Objavljeno v DKUM: 20.09.2017; Ogledov: 1310; Prenosov: 150
Celotno besedilo (655,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. Izvajanje eksperimentalnega dela pri poučevanju otrok z učnimi težavami pri predmetu naravoslovje in tehnika - študija primera v četrtem in petem razredu osnovne šoleTjaša Banfi, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bil glavni cilj postaviti eksperimentalno delo pri predmetu naravoslovje in tehnika v ospredje in dokazati učinke izbire te metode poučevanja pri učencih z učnimi težavami in učencih z morebitnimi učnimi težavami. Naloga se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen in opisan pouk naravoslovja in tehnike v osnovni šoli ter njegov pomen. V nadaljevanju so opisane metode dela, splošne in specifične učne težave in njihova delitev. Raziskane so povezave med njimi in predmetom naravoslovja in tehnike. V empiričnem delu naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila opravljena na dvojezičnih in enojezičnih šolah, in sicer na neslučajnostnem vzorcu četrtega in petega razreda osnovne šole mestnih in podeželskih šol. Raziskava je bila izvedena kot študija primera, glavni cilj pa je bil ugotoviti ali vpliva eksperimentalna oblika dela pri predmetu naravoslovje in tehnika na stopnjo znanja učencev z učnimi težavami. Preučen je bil njihov odnos do predmeta naravoslovje in tehnika, prav tako pa njihovo zanimanje za eksperimentalno delo pri tem predmetu. Analizirali smo, ali eksperimentalno delo pri predmetu naravoslovje in tehnika vpliva na uspešnost pri doseganju višjih taksonomskih stopenj znanja Bloomove taksonomije. Rezultati so pokazali, da po izvedbi eksperimentalnega dela učenci z učnimi težavami napredujejo in so uspešnejši pri doseganju višjih taksonomskih stopenj. Ugotovljeno je bilo, da so učenci, vključeni v raziskavo za tovrstno metodo dela, motivirani. Ovrednotili smo, da je vključevanje eksperimentalne metode dela ključnega pomena pri predmetu naravoslovje in tehnika, saj motiviramo za delo tudi učence z učnimi težavami. Prenos naravoslovnega znanja je tako učinkovitejši in trajnejši.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, učne težave, eksperimentalno delo, učne metode, učenci četrtega in petega razreda.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2017; Ogledov: 1727; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,31 MB) |
26. Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šoleAnja Hujdec, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo − teoretična, empirična in praktična.
V teoretičnem delu magistrske naloge podrobneje predstavljamo aktivno učenje (s poudarkom na izkustvenem učenju), naravoslovje (osnovnošolsko naravoslovje s poudarkom na eksperimentalnem delu) in učni predmet naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu s pomočjo intervjuvanih učiteljev praktikov ugotavljamo, da se učitelji zavedajo pomena eksperimentalnega dela ter se ga zato pri svojem rednem delu pogosto poslužujejo. Kot vir eksperimentov najpogosteje uporabljajo učbenik in delovni zvezek (večina jih v tem šolskem letu uporablja učbeniški komplet Radovednih 5, Založba Rokus Klett), prepričani pa so, da je izkustveno učenje pomembno za učence, ker jim omogoča lažjo zapomnitev učnih snovi ter trajnejše znanje.
V praktičnem delu magistrske naloge je podrobno predstavljeno načrtovanje, izpeljava in evalvacija učne ure Balon pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole, po sodobnih eksperimentalnih načelih. Temu delu je dodan zbir nalog za eksperimentalno delo. Vsak eksperiment je podrobno opisan (potrebni pripomočki, postopek dela, predviden rezultat ter naravoslovno ozadje eksperimenta), izveden in za boljšo predstavo tudi fotografiran.
Ključne besede: Izkustveno učenje, naravoslovje, naravoslovje in tehnika, peti razred, eksperimentalno delo
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 2120; Prenosov: 314
Celotno besedilo (3,09 MB) |
27. Razvoj in uporaba didaktičnih iger pri izvedbi prometno-varnostnih vsebin v 4. razreduTjaša Lebar, 2017, magistrsko delo Opis: Didaktična igra je igra, ki ima zastavljene določene cilje iz nacionalnega učnega načrta in je lahko zelo v pomoč v učnem procesu. Učenci so bolj motivirani in vključeni v poučevanje. O prometu je veliko napisanega, vendar se premalo zavedamo, kako pomembni smo v prometu, še posebej otroci. Da bi jih spodbudili k razmišljanju o tem, kako se pravilno vesti v prometu, smo jim pripravili štiri različne didaktične igre s prometno-varnostnimi vsebinami. V teoretičnem delu smo najprej opredelili, kaj je promet, katere cilje zajema prometna vzgoja, kako pomembni so otroci v prometu ter program prometne vzgoje v izobraževanju. Nato smo se osredotočili na tri učne predmete, in sicer na predmet spoznavanje okolja, predmet naravoslovje in tehnika ter predmet družba. Vsak predmet smo najprej opredelili, nato še opisali splošne cilje. Sledi kognitivni razvoj otroka s poudarkom na predoperacionalni stopnji in stopnji konkretno logičnega mišljenja. Potem smo opisali igro ter njen pomen, izpostavili smo pomen didaktičnih iger, opisali nekaj teorij o igrah, njene elemente in vrste. Za na konec smo zapisali še nekaj o igračah ter njihovih zahtevah.
V praktičnem delu smo predstavili osem didaktičnih iger domače izdelave z vsemi učnimi cilji, medpredmetnimi povezavami, pravili in fotografijami. Štiri od teh iger smo tudi izvedli v 4. razredu osnovne šole, ostale štiri so samo kot dodatek in za izvedbo za vnaprej. Namen je bil razviti didaktične igre in jih skozi specifične metode proučiti in ugotoviti, kako učenci sprejemajo takšen način dela. Odziv učencev je bil izjemno pozitiven, kar smo izvedeli preko anonimnega vprašalnika.
Ključne besede: razredni pouk, prometna vzgoja, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba, didaktična igra.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 2560; Prenosov: 590
Celotno besedilo (1,73 MB) |
28. RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI PRI POUKU NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE S POUDARKOM NA LESNIH GRADIVIHKatja Golob, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvojne značilnosti otrok in njihove zmožnosti za tehnične dejavnosti pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se izvaja v 4. in 5. razredu osnovne šole. Predmet združuje naravoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem zakonitosti delovanja narave, in tehniko, ki te zakonitosti uporablja za spreminjanje narave v korist človeka. Spoznavanje in utrjevanje naravoslovnih pojmov se dopolnjujeta z obdelavo gradiva do zamišljenega izdelka, z uporabo tehničnih sredstev in primerne organizacije dela. Predstavljeni so cilji predmeta naravoslovje in tehnika v povezavi z lesnimi gradivi, opisani osnovnošolski predmeti, ki vključujejo obravnavo lesnih gradiv, in predstavljena vključenost lesne tematike pri pouku v drugih državah. Posebno pozornost namenjamo učiteljevemu vpeljevanju lesnih gradiv v učni proces pri pouku naravoslovja in tehnike.
Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 146 učitelji podravskih osnovnih šol, so: učitelji namenijo malo ur teoretičnim vsebinam o lesu, nekoliko več praktičnemu delu učencev, pri čemer so večje implementacije lesnih gradiv pri pouku deležni učenci četrtih razredov in pri učiteljih z večletnimi delovnimi izkušnjami. Največje ovire za izvajanje praktičnega dela učiteljem predstavljajo pomanjkanje orodij in pripomočkov za obdelavo lesa, prevelike skupine učencev in premalo razvite ročne spretnosti učencev.
V Podravski regiji zelo majhen delež šol izvaja neobvezni izbirni predmet tehnika ali izbirni predmet obdelava gradiv: les, saj se zanju odloča premalo učencev, čeprav predmeta spodbujata razvoj ročnih spretnosti, ki so pri današnjih učencih vedno manj razvite.
Učencem je treba približati naravo in les že v šoli, saj bi s tem spodbudili njihov primarni interes po raziskovanju in ustvarjanju ter posledično urili ročne spretnosti pri obdelavi in oblikovanju lesa ter drugih materialov.
Ključne besede: motorični razvoj, ročne spretnosti, predmet naravoslovje in tehnika, učni načrt, izdelki iz lesnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 2230; Prenosov: 499
Celotno besedilo (1,93 MB) |
29. Eksperimentalno delo kot osrednja metoda poučevanja pri predmetu naravoslovje in tehnikaPetra Lebar Kac, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo sodobna dognanja – eksperimentalno delo kot osrednjo metodo poučevanja pri predmetu naravoslovja in tehnike.
V teoretičnem delu naloge smo najprej predstavili proces poučevanja naravoslovja v osnovni šoli, s poudarkom na kurikularni zasnovi. Preučili smo kurikule držav, ki imajo zavidljive rezultate v znanju naravoslovne pismenosti na svetovni ravni. Podrobno smo predstavili zasnovo učnega načrta naravoslovja in tehnike ter analizirali vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj vanj. Opredelili smo kompetence, ki so pomembne za trajnostni razvoj, še posebej tiste, ki izhajajo iz naravoslovnega področja. Predstavili smo didaktične oblike in metode dela ter druge podporne aktivnosti, ki se jih poslužujemo pri delu in so nam v pomoč pri poučevanju. Posebno pozornost smo namenili poučevanju naravoslovja z vidika dveh didaktičnih pristopov: tradicionalnega in sodobnega – eksperimentalno naravnanega pristopa.
V empiričnem delu prikazujemo rezultate empirične raziskave, ki je bila opravljena na samostojnem vzorcu učencev 4. in 5. razreda mestnih in podeželskih šol.
Preučili smo: obstajajo delitve na tradicionalne – pogosto uporabljene metode in sodobne (eksperimentalno delo) – redkeje uporabljene metode; uspešnost izbranega didaktičnega pristopa v odvisnosti od vsebinske izbire obravnavane učne teme; napredek v doseganju nižjih taksonomskih nivojev znanj je večji v primeru tradicionalnega pouka v primerjavi glede na eksperimentalno raziskovalni pouk; vpliv stratuma (mestna in podeželska šola) pri uspešnosti izbranega didaktičnega pristopa; možnost postavitve strukturalnega modela izobraževanja naravoslovja in tehnike v skladu v raziskavi postavljenimi kriteriji.
Dobljeni rezultati so pokazali, da obstaja delitev na tradicionalne – pogosteje uporabljene metode in sodobne (eksperimentalno delo) – manj uporabljene metode dela. Prav tako se je izkazalo, da so nekatere teme učencem bližje kot druge, vendar pa je bila uspešnost znanja pri obeh temah večja po eksperimentalnem delu. Ker so teme določene in učitelje zavezuje rigiden učni načrt, ki ne dopušča večje izbirnosti s strani učiteljev in učencev, se je izkazalo, da ni bistvenih razlik v znanju glede na uporabo didaktičnih pristopov. Učitelji podajajo znanje za znanje in ne kot znanje za trajnostni razvoj. Zaradi takšnega učnega načrta učitelji pri pouku naravoslovja in tehnike ne uporabljajo eksperimentalnega dela kot temeljne metode pri poučevanju in s tem posledično zmanjšujejo motivacijo učencev. Eksperimentalno delo se je namreč izkazalo za pomembni faktor v motivaciji pri pouku naravoslovja in tehnike, kar bi morali izkoristiti pri razvijanju kompetenc in znanja na višjih ravneh mišljenja.
Ključne besede: Osnovna šola, naravoslovje in tehnika, kurikulum, eksperimentalno delo, naravoslovne kompetence, motivacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2949; Prenosov: 378
Celotno besedilo (2,14 MB) |
30. DOSEGANJE CILJEV OKOLJSKE VZGOJE IZ PODROČJA ONESNAŽEVANJA ZRAKA NA RAZREDNI STOPNJIAlenka Šebjanič Herman, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko deloDoseganje ciljev okoljske vzgoje iz področja onesnaževanja zraka na razredni stopnji osnovne šole je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega, ki sta vsak zase zaokrožena celota in se med seboj dopolnjujeta.
Namen diplomskegadela je bil, da raziščemo, v kolikšni meri je v učnem načrtu pri okoljski vzgoji zastopano onesnaževanje zraka, kako pripravimo didaktično ustrezno gradivo za doseganje nekaterih ciljev okoljske vzgoje na razredni stopnji, povezanih z onesnaževanjem zraka − kisli dež, in s praktičnimi primeri učencem približamo razumevanje tega.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo se podrobneje posvetili onesnaževanju zraka. Razložili smo nekatere pojme okoljske vzgoje in se osredotočili na okoljske cilje s poudarkom na onesnaževanju zraka. Naredili smo pregled in način dela pri ciljih, ki vključujejo onesnaževanja zraka za razredno stopnjo in pregled novejših gradiv za pouk glede teme in ciljev.
V praktičnem delu diplomskegadela smo pripravili didaktična gradiva in poskus s časovnim spremljanjem dogajanja po onesnaženju zraka za doseganje nekaterih ciljev okoljske vzgoje iz področja onesnaževanja zraka − kisli dež, in izvedli šolski uri v tretjem in petem razredu ter ju ovrednotili.
Z eksperimentalnim delom z opazovanjem smo ugotovili, da je takšna učna metoda za doseganje ciljev zelo priporočljiva in učinkovita.
Ključne besede: kisli dež, okoljska vzgoja, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, onesnaževanje zraka
Objavljeno v DKUM: 24.05.2016; Ogledov: 1611; Prenosov: 155
Celotno besedilo (4,29 MB) |
