11. Vključevanje herbarija v kontekst poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika v 4. razredu osnovne šole s poudarkom na učenju rastlinskih vrst : magistrsko deloBernarda Srebre, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga zajema teoretični, empirični in praktični del.
V teoretičnem delu temo razdelimo na štiri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop, psihološki skop, kulturno-geografski sklop ter naravoslovni sklop. Temo povežemo z izkustvenim učenjem in specifiko poučevanja izven učilnice, s cilji iz učnega načrta, osredotočimo na značilnosti srednjega otroštva, predstavimo občino Črna na Koroškem ter OŠ, razširjenost rastlin po območjih, predstavimo herbarij ter podrobneje predstavimo rastline, ki smo jih vključili v praktični del.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati in primerjati stališča do izdelave in vključitve herbarija v pouk. Narejena je bila na manjšem vzorcu (n = 123), med 81 študenti in 42 učitelji razrednega pouka. Podatke smo obdelali s programom SPSS. Rezultati kažejo, da anketirani znanje o poznavanju rastlinskih vrst pri učencih ocenjujejo kot podpovprečno, medtem ko svoje znanje o tem ocenjujejo bolje. Med njimi ga učitelji ocenjujejo bolje kot študentje.
Oboji so skladni v prepričanju, da je herbarij dobra metoda za realizacijo navedenih učnih ciljev, večinoma se strinjajo in močno strinjajo s trditvami, da je herbarij dobra metoda. Prav tako se večinoma strinjajo ali popolnoma strinjajo, da ima uporaba herbarija tudi druge pozitivne učinke (npr. izboljšanje motivacije, boljša zapomnitev ...).
V praktičnem delu pa predstavimo model vpeljave herbarija v 4. razred OŠ.
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, naravoslovje in tehnika, herbarij, 4. razred
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 854; Prenosov: 117
 Celotno besedilo (5,31 MB) |
12. Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19 : magistrsko deloAjda Prušek, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19 sestavljata dva glavna dela – teoretični in empirični del, na koncu pa še manj obsežen praktični del.
Teoretični del je razdeljen na tri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop (pomen izkustvenega učenja in eksperimentalnega dela pri predmetu naravoslovje in tehnika), geografsko-zgodovinski sklop (predstavitev savinjske statistične regije) in epidemija covid-19 (povzetek nekaj tujih in slovenskih člankov o šolanju na daljavo). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z anketiranjem učiteljev 4. in 5. razreda na področju savinjske regije. Ugotovili smo, da so se učitelji s poučevanjem na daljavo spopadali zelo različno. Večina učiteljev je od učencev pričakovala tudi samostojno eksperimentiranje doma, pri tem pa so se spopadali z nekaj težavami. V praktičnem delu smo na podlagi rezultatov empiričnega dela predstavili nekaj predlogov za eksperimentalno delo doma v primeru ponovnega zaprtja šol. Predlogi so napisani za sklop spreminjanja lastnosti snovi za 4. razred in snovi v naravi za 5. razred osnovne šole.
Ključne besede: osnovna šola, naravoslovje in tehnika, eksperimentalno delo, covid-19, šolanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 125
Celotno besedilo (5,42 MB) |
13. Ustvarjalnost in dejavnosti otroka v 2. starostnem obdobju na področju narave in tehnike v Vrtcu VelenjeSaša Zamernik, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo smo razdelili na teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del smo razčlenili po sklopih, in sicer na pedagoški, didaktični, psihološki in geografski sklop. V pedagoškem sklopu smo najprej opredelili ustvarjalnost, vlogo vzgojitelja v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri načrtovanju dejavnosti iz področja narave in tehnike. Z didaktičnim sklopom smo spoznavali naravne materiale iz področja narave ter sredstva in orodja iz področja tehnike. Psihološki sklop smo namenili pomenu in vplivu področja narave in tehnike na otrokov razvoj. V geografskem sklopu pa smo predstavili mestno občino Velenje, njene naravnogeografske značilnosti in na koncu vzgojno-izobraževalni zavod Vrtec Velenje.
Z empiričnim delom naloge, pridobljeno analizo spodbujanja ustvarjalnosti in načrtovanja dejavnosti na področju narave in tehnike, ugotavljamo, da je vzgojiteljicam v Vrtcu Velenje bližje področje narave kot pa tehnike, kar se odraža tudi pri načrtovanju dejavnosti. Glede na ugotovitve empiričnega dela smo v praktičnem delu načrtovali in izvedli različne dejavnosti za otroke 2. starostnega obdobja v povezavi naravoslovja in tehnike. V praktičnem delu sem pri načrtovanju in izvajanju aktivno sodelovala, s tem pa sem želela vzgojitelje spodbuditi k večjemu načrtovanju in izvajanju teh dveh področij.
Ključne besede: ustvarjalnost, predšolsko obdobje, naravoslovje in tehnika, načrtovanje dela, Velenje
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 998; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,86 MB) |
14. Naravoslovna učilnica na prostem kot prostor za izvajanje naravoslovno – tehničnih vsebin na razredni stopnjiTamara Goričan, 2020, magistrsko delo Opis: Želja po vedenju uporabnosti naravoslovne učilnice na prostem je nastala iz zanimanja po raziskovanju drugačnih pristopov k učenju in uporabnosti izkustvenega učenja, ki je pomemben del otrokovega učnega procesa. Čeprav je teorija o izkustvenem učenju že zelo stara, šele danes lahko vidimo njene vplive v našem šolstvu. Generacije učiteljev se menjajo in z vsakim letom pride nova oseba in nove ideje v šolski okoliš. Izkustveno učenje postaja pomembna komponenta pri sestavljanju znanja učencev in posledično odgovornosti učiteljev. Naše zaključno delo je sestavljeno pretežno iz dveh glavnih delov, kot sta teoretični in empirični, na koncu pa manj obsežnejši praktični del. Teoretičnega dela smo se lotili obširno in zapisali trditve, ki so do sedaj že bile ugotovljene na podlagi izkustvenega učenja in učenja na prostem v naravoslovni učilnici. Pojasnili smo pomembne učinke, ki jih imata narava in okolje na otroka, na njegov razvoj, tako psihičen kot fizičen. Poglobili smo se v naš učni načrt dveh predmetov, spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike. Pregledali navedene vsebine in jih skušali umestiti in primerjati z uporabo le- teh v naravoslovni učilnici na prostem. Da bi dobili potrditve navedene teorije, smo si v empiričnem delu zastavili kar nekaj raziskovalnih vprašanj, o odnosu učiteljev in učencev do uporabe naravoslovne učilnice na prostem pri predmetih spoznavanje okolja ter naravoslovja in tehnike. S pridobljenimi rezultati preko anketnega vprašalnika smo nato odgovorili na naša raziskovalna vprašanja, ki so podala vpogled v uporabnost naravoslovne učilnice na prostem in izkustvenega učenja.
Ključne besede: razredna stopnja, izkustveno učenje, naravoslovna učilnica na prostem, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 1217; Prenosov: 204
Celotno besedilo (2,17 MB) |
15. Izdelovanje praktičnih izdelkov pri predmetu naravoslovje in tehnika na osnovnih šolah v Slovenskih goricahBarbara Breznik, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Izdelovanje praktičnih izdelkov pri predmetu naravoslovje in tehnika na osnovnih šolah v Slovenskih goricah je sestavljeno iz dveh zaključenih celot: teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen v štiri sklope. Psihološki sklop je sklop, v katerem smo se osredotočili na otrokove razvojne sposobnosti in ustvarjalnost otrok. V didaktično-pedagoškem sklopu je opredeljen predmet naravoslovje in tehnika, metode in oblike dela pri pouku ter sovpadanja z mednarodnimi didaktičnimi trendi na področju izobraževanja. V tehnološkem sklopu so predstavljena delovna gradiva, pripomočki in orodja za delo pri pouku, vključno z elementi varnosti pri delu. V geografskem sklopu smo se osredotočili na osnovne šole, ki so sodelovale v anketni raziskavi in projekti, ki se izvajajo na šolah.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ter podrobna analiza in ugotovitve raziskave. V empiričnem delu so sodelovali učenci 4. in 5. razredov osnovnih šol: J. Hudalesa Jurovski Dol, Lenart, Voličina in Benedikt. Tako je bil glavni namen našega raziskovanja usmerjen v iskanje informacij na kakšen način, s katerimi materiali in orodji učenci izdelujejo praktične izdelke pri pouku naravoslovja in tehnike. Ugotavljamo, da učenci radi izdelujejo praktične izdelke. Pri tem starost in spol ne igrata pomembne vloge. V povprečju se v šolskem letu izdelajo 3-4 tehniški izdelki, kar menim, da je zelo malo in bi učitelji morali več časa posvetiti izdelavi lastnih izdelkov, vzpodbujanju učenčeve ustvarjalnosti, saj učenci praktične izdelke pri pouku izdelujejo največkrat vsi po enakem načrtu, ki pa ga naredi učitelj, ali pa je načrt iz škatle Izotech. Učenci najraje izdelujejo izdelke iz papirja in kartona, pri tem pa največkrat uporabljajo škarje in lepilo.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, tehniška ustvarjalnost, tehniški izdelek, osnovna šola, učenci
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1353; Prenosov: 228
Celotno besedilo (3,72 MB) |
16. Konstrukcijske zbirke in njihovo vključevanje v koncept načrtovanja dejavnosti v vrtcuVesna Pršlja, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Konstrukcijske zbirke in njihovo vključevanje v koncept načrtovanja dejavnosti v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Namen diplomske naloge je bil raziskati, v kolikšni meri vzgojitelji načrtujejo dejavnosti s konstrukcijskimi zbirkami v vrtcu pri otrocih različnih starostnih obdobij, pa tudi, ali se dejavnosti izvajajo. Ob tem sem želela pripraviti več modelov za obe starostni skupini, ki bi omogočali vzgojiteljem, da bi večkrat posegali po konstrukcijskih zbirkah z vnaprejšnjim načrtovanjem. Konstrukcijske zbirke se nahajajo v vsakem domu in ustanovi, zato bi bilo smiselno, da otroci posegajo po njih in si z njimi urijo svojo spretnost, uporabljajo domišljijo in kreirajo različne skulpture. Zmotno je prepričanje, da otrokom ni potrebno posegati v igro s konstrukcijskimi gradniki, ker se otroci zaigrajo z njimi. Otroke je potrebno spodbujati k različnim izzivom, da vsak dan spoznajo nekaj novega in to znanje uporabljajo naprej.
Z empiričnem delom naloge, pridobljeno analizo uporabe konstrukcijskih zbirk v vrtcu, ugotavljamo, da je poznavanje konstrukcijskih zbirk pri vzgojiteljih odvisno od njihovih interesov, kar se odraža predvsem v izvajanju dejavnosti z različnimi zbirkami. Izhajajoč iz ugotovitev empiričnega dela smo v praktičnem delu naloge razvili več modelov za dejavnosti s konstrukcijskimi zbirkami.
Ključne besede: vrtec, konstrukcijske zbirke, tehnika, naravoslovje, načrtovanje dela
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1107; Prenosov: 211
Celotno besedilo (4,84 MB) |
17. Izkustveno učenje in poučevanje o vodi pri predmetu naravoslovje in tehnika v Pomurski regijiMaja Bokan, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Izkustveno učenje in poučevanje o vodi pri predmetu naravoslovje in tehnika v Pomurski regiji je sestavljeno iz treh samostojnih, medsebojno povezanih delov – teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela.
Teoretični del vsebuje tri sklope, in sicer: pedagoško-didaktični sklop, psihološki sklop in geografki sklop ter predstavitev vode. V pedagoško-didaktičnem sklopu podrobneje predstavimo učni načrt za naravoslovje in tehniko ter opredelimo izkustveno učenje kot didaktično strategijo poučevanja pri naravoslovju. V psihološkem sklopu opišemo psihofizične lastnosti učencev, v geografskem sklopu na kratko predstavimo pomursko regijo in osnovne šole, katere so vključene v empirični del naloge. Po teh treh sklopih pa se osredotočimo na tematski sklop voda in opredelimo lastnosti vode, njen pomen za človeka ter onesnaževanje voda.
V empiričnem delu predstavimo analizo raziskave, ki smo jo izpeljali v šestih šolah v Pomurski regiji (treh primestnih in treh mestnih šolah). Namen raziskave je bil ugotoviti, kolikšno znanje in odnos imajo učenci 4. in 5. razredov do vode.
Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da imajo učenci v drugem triletju določeno znanje o vodi, vendar se je izkazalo, da imajo še vedno pomanjkljivo znanje o njej. Učenci imajo na splošno pozitiven odnos do vode, vendar ne vsi, nekateri jo premalo cenijo in se ne zavedajo njenega pomena za življenje. Na podlagi teh rezultatov smo mnenja, da je potrebno učence bolj poučiti o vodi in še bolj ozaveščati o tem, kako pomembna dobrina je voda.
Rezultati empiričnega dela so nas usmerili v pripravo praktičnega dela. Pripravili smo model izvedbe aktivnosti z vodo na osnovi izkustvenega učenja. Vsaka aktivnost je podrobno opisana (zapisana vsebina, zajeti cilji, postopek aktivnosti, predvideni pripomočki). Učni model je pripravljen na način izkustva učencev, saj ta zagotavlja, da pridobljeno znanje ostane trajno. Pomembno je zavedanje, da je učenje o naravi v naravi za učence izjemnega pomena, saj jim omogoča lažjo zapomnitev učnih snovi in trajnejše znanje.
Ključne besede: učenci, naravoslovje in tehnika, izkustveno učenje, eksperimenti z vodo, Pomurska regija
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1744; Prenosov: 194
Celotno besedilo (2,35 MB) |
18. Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri JelšahMojca Ribič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali motorični razvoj, motorične spretnosti in sposobnosti, Piagetovo teorijo kognitivnega razvoja, se dotaknili zgodovine pouka tehnike in tehnologije, zvrsti dela in oblike poučevanja tehnike in tehnologije, natančno pregledali učni načrt za predmet Naravoslovje in tehnika, pregledali tehniške škatle z gradivom za ustvarjanje od 1. do 5. razreda, obdelovalne postopke papirja, orodja in pripomočke za obdelavo papirja in nenazadnje opisali kraj Šmarje pri Jelšah in Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s šestimi podružnicami. V empiričnem delu smo na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 36 učencev 5. razreda, ki so obiskovali Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s podružnicami, ugotavljali razlike v sposobnostih obdelovanja papirja z različnimi orodji in pripomočki. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik v pravilni in samostojni uporabi obdelovalnega orodja in pripomočkov ter natančnosti same obdelave papirja glede na spol in lokacijo. Podatke, obdelane z metodo frekvenčne distribucije in χ2-preizkusa, smo zbrali s pomočjo izdelave konkretnega izdelka, natančneje koledarja, in strukturiranega opazovanja s kontrolnim listom. Preverjali smo sposobnost rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z žebljičkom, pregibanja, striženja s škarjami, luknjanja z ušesnimi kleščami, spajanja s kleščami za kovičenje, spajanja s hladnim lepilom in spajanja s pisemskimi razcepki. Ugotovili smo večjo sposobnost deklic od dečkov tako pri pravilni in samostojni obdelavi papirja kot pri natančnosti obdelave. Glede na lokacijo so bili učenci iz vaških šol bolj uspešni od mestnih pri pravilni uporabi orodja in samostojni obdelavi, mestni pa so pokazali več natančnosti pri obdelavi papirja.
Ključne besede: motorika, ročne spretnosti, obdelovalni postopki papirja, obdelovalna orodja in pripomočki, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1570; Prenosov: 207
Celotno besedilo (3,04 MB) |
19. Uporaba konstrukcijskih zbirk pri pouku naravoslovja in tehnike v podravski regijiAmadeja Gorjup, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, smo se ukvarjali s konstrukcijskimi zbirkami in njihovo uporabo. V začetnem delu smo se posvetili predvsem teoretičnim izhodiščem, ki so nam pomagala razumeti sam pomen konstrukcijskih zbirk in njihovo uporabo. Najprej smo predstavili same konstrukcijske zbirke, kje jih najdemo, kakšne poznamo in kaj nam omogočajo. Pokazali pa smo tudi njihove prednosti in slabosti. Nato smo se osredotočili še na najpogosteje uporabljene oziroma najbolj odmevne zbirke. V sklopu empirične raziskave smo anketirali učence 4. in pa 5. razreda različnih primestnih in mestnih osnovnih šol. V raziskavo so bili vključeni tudi učitelji naravoslovja in tehnike. Z raziskavo smo dobili pregled nad tem, kakšno je poznavanje samih zbirk, ter kolikšna je njihova uporaba. Ugotovili smo, da je v slovenskem šolstvu še veliko možnosti za izboljšave in nadgradnjo. Predvsem pa, da so konstrukcijske zbirke premalo poznane in uporabljene. Rezultati so nam pokazali tudi razliko med primestnimi in mestnimi osnovnimi šolami.
V zaključnem delu smo razvili priporočila za učitelje, ki naj bi služila pogostejši uporabi konstrukcijskih zbirk v samih osnovnih šolah.
Ključne besede: učenci, naravoslovje in tehnika, konstrukcijske zbirke, tehniška ustvarjalnost, podravska regija
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1675; Prenosov: 222
Celotno besedilo (3,14 MB) |
20. Izdelava in uporaba praktičnih izdelkov za obravnavo tematike 'svetloba' na razredni stopnjiSilvija Vesenjak, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Izdelava in uporaba praktičnih izdelkov za obravnavo tematike »svetloba« na razredni stopnji sestavljajo trije deli, ki so med seboj povezani in zaokroženi v celoto – teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del je v povezavi z raziskovanim problemom razdeljen na tri sklope: pedagoško-didaktični sklop (pomen praktičnega dela pri predmetu spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika), strokovno-naravoslovni sklop (zgodnje učenje naravoslovja, svetloba in njene lastnosti ter obravnava čutila za vid) in psihološki sklop (psihofizične zmožnosti otrok v srednjem in poznem otroštvu).
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z empirično raziskavo. Ugotovljeno je, da učitelji z učenci v okviru učnih predmetov spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika ne izdelujejo izdelkov s področja svetlobe, zato jih kasneje tudi ne uporabijo pri usvajanju novih učnih vsebin.
V praktičnem delu so podrobneje predstavljeni praktični izdelki za 3., 4. in 5. razred, vezani na tematiko svetloba ter aktivnosti. Pri vsakem izdelku so navedeni cilji, medpredmetne povezave, materiali in pripomočki ter podroben potek izdelave izdelka s slikovnimi ponazoritvami. V nadaljevanju so predstavljene tudi aktivnosti, vezane na tematiko svetloba za 3., 4. in 5. razred devetletne osnovne šole.
Ključne besede: Osnovna šola, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, svetloba, praktični izdelki
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1421; Prenosov: 218
Celotno besedilo (8,42 MB) |
