1. Povezovanje naravoslovnih in tehničnih vsebin z izkustvenim učenjem v naravi: vzorčni model za izvedbo aktivnosti znotraj različnih gozdnih okolij : magistrsko deloDan Simenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Osrednja naloga magistrskega dela je bila raziskati pomen naravoslovnega in tehničnega izobraževanja v naravnem (gozdnem) okolju, s poudarkom na izkustvenem učenju in praktičnih aktivnostih. Sestavljena je iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu so predstavljeni vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter tudi pomembnost in vpliv učenja v naravi, vloga staršev in primeri dobrih praks. Velika pozornost se namenja učnim pristopom, kot so raziskovalno učenje, taborništvo, gozdna pedagogika in pustolovsko učenje, ki koristijo pri poučevanju v naravnih okoljih. Omenjen je tudi pomen gozda v izobraževanju.
Praktični del zavzema sklop nalog in opis treh aktivnosti (vezanje vozlov, izdelava gozdnega kolesa in gradnja bivaka), ki so bile izvedene na dveh osnovnih šolah v različnih naravnih okoljih. Enkrat v mestnem parku, drugič pa v klasičnem slovenskem gozdu. Aktivnosti so bile zasnovane s pomočjo učne priprave in predstavljene s pomočjo priročnika. Rezultati so potrdili večjo stopnjo motivacije, zanimanja, ustvarjalnosti in sodelovanja učencev pri izvedbi. Prav tako se je uresničilo, da je narava ponudila prostor, ki ponuja bogate možnosti za celostni in trajnostni razvoj vseh učencev.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, naravno okolje, učenje v naravi, izkustveno učenje, praktične aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (10,38 MB) |
2. Primerjava izdelave izdelka iz lesa pri pouku naravoslovja in tehnike na matični in podružnični šoli : magistrsko deloNina Terpotec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava izdelave izdelka iz lesa pri pouku naravoslovja in tehnike na matični in podružnični šoli smo v teoretičnem delu podrobneje opisali predmet naravoslovje in tehnika, matično ter podružnično šolo in izdelavo praktičnih izdelkov, kjer smo predstavili ustvarjalnost, varno delo, orodje ter pripomočke, ki jih uporabljamo v šoli pri predmetu naravoslovje in tehnika, ter delovno okolje. V nadaljevanju smo opisali izbrano gradivo les ter obdelovalne postopke lesa, s katerimi se srečujejo učenci pri predmetu naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode opisali in analizirali potek pouka na matični ter podružnični šoli. V raziskavi so sodelovali učenci 4. razreda izbrane matične in podružnične osnovne šole.
Rezultati raziskave so predstavljeni slikovno in opisno ter kažejo, da razpoložljivost pripomočkov, materiala in orodja nimajo velikega vpliva na kakovost izdelave izdelkov. Učenci na matični šoli so imeli boljše pogoje za delo, vendar so imeli večje težave pri izdelovanju. Največji izziv jim je predstavljalo rokovanje z orodji in natančnost. Na podružnični šoli pa so se učenci soočali s pomanjkanjem določenih orodij in materialov, a so kljub temu izdelali kakovostne izdelke. Ne glede na izzive so učenci na obeh šolah pokazali veliko ustvarjalnosti.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, matična šola, podružnična šola, izdelek iz lesa
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 72
Celotno besedilo (3,10 MB) |
3. Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst učnega procesa na razredni stopnji znotraj podravske regije in vključevanje učencev v tekmovanje na področju konstruktorstva : magistrsko deloNastja Sagadin, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, katere konstrukcijskih zbirke poznajo učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji v podravski regiji; kako jih vključujejo v učni proces in ali učence vključujejo v tekmovanje iz konstruktorstva. V anketi je sodelovalo 59 učiteljev. Največ učiteljev obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij pozna in uporablja konstrukcijsko zbirko LEGO. Poleg LEGA še poznajo in uporabljajo zbirko didaktičnih konstrukcijskih delovnih gradiv založbe Izotech; konstrukcijsko zbirko Fischertechnik ipd. Učitelji pri predmetu spoznavanje okolja večinoma uporabljajo konstrukcijske zbirke pri tematskem sklopu Sile in gibanje, pri katerem sestavljajo različna vozila, opazujejo gibanje in gradijo mostove, ter pri tematskem sklopu Promet, pri katerem simulirajo promet. Pri naravoslovju in tehniki je izstopal tematski sklop Sile in gibanja, pri katerem sestavljajo vozila z različnimi pogoni, mostove, gugalnice, različna gonila, škripce itd. Ugotovili smo, da učitelji pri spoznavanju okolja nekoliko pogosteje uporabljajo konstrukcijske zbirke kot učitelji pri naravoslovju in tehniki. Tekmovanje v konstrukturstvu je dokaj nepoznano; več kot polovica učiteljev ga ne pozna. Tekmovanja se udeležujejo le učenci štirih učiteljev, od tega je le en učitelj od 4. do 6. razreda mentor učencem pri tekmovanju. Med razlogi za neudeležbo na tekmovanju je izstopal razlog nepoznavanja tekmovanja; sledil je razlog, da ta tematika ni najbližja učiteljem.
Ključne besede: konstrukcijske zbirke, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, uporaba, tekmovanje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 34
Celotno besedilo (4,14 MB) |
4. Didaktične igre v kontekstu izvedbe eksperimentalnega dela znotraj tematskega sklopa pojavi pri predmetu naravoslovje in tehnika v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloSara Timošek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu želimo pokazati, da se lahko didaktične igre uporabljajo tudi pri predmetu naravoslovje in tehnika, zato smo preuredili igro človek ne jezi se v didaktično igro, pri kateri učenci na koncu izdelajo izdelek. To didaktično igro predstavimo v praktičnem delu, kjer analiziramo tudi rezultate, pridobljene s to igro. V teoretičnem delu pa smo analizirali igro, didaktične igre, kateri so sodobni pristopi poučevanja, konstruktivistično, izkustveno, inovativno ter sodelovalno učenje ter kaj je motivacija, kakšna je notranja ter kakšna je zunanja motivacija. V magistrsko delo smo vključili tudi naravoslovno-tehnični sklop ter geografski sklop, kjer smo opisali savinjsko regijo ter šole v savinjski regiji. V raziskavi, ki je opisana v empiričnem delu, smo s pomočjo ankete, ki je bila izvedena na vzorcu enaintridesetih učiteljev petih razredov osnovnih šol v savinjski regiji, pridobili rezultate, ki so nam pokazali, da didaktične igre pripomorejo k lažjemu usvajanju učne vsebine iz tematskega sklopa pojavi ter da so pomoč pri izdelovanju izdelka pri tehniki. Z raziskavo smo nadalje ugotovili, da imajo didaktične igre vpliv na interes za predmet naravoslovje in tehnika ter da pripomorejo k trajnostnemu znanju učencev. Te rezultate smo podprli z izvedbo didaktične igre, ki se je navezovala na tematski sklop pojavi in se osredotočala na temo veter in izdelovanje zmaja.
Ključne besede: Igra, didaktična igra, naravoslovje in tehnika, tematski sklop pojavi, izdelovanje zmaja.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 93
Celotno besedilo (6,08 MB) |
5. Vključevanje IKT pri naravoslovnih predmetih na razredni stopnji pred pandemijo in po njej : magistrsko deloKarolina Cep, 2023, magistrsko delo Opis: IKT postaja vedno večji del vsakdana in prihodnosti. Kakšna je vloga in vključenost v šolskem prostoru na razredni stopnji, je pokazala pandemija. Učiteljem je prinesla tako pozitivna kot negativna spoznanja uporabe IKT pri posameznih predmetih. Seznanila jih je z različnimi možnostmi, ki jih ponuja in so bile učiteljem pred pandemijo neznane. V empiričnem delu smo z raziskavo, v kateri je sodelovalo 200 učiteljev razrednega pouka, predstavili rezultate uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih pred in po pandemiji. Rezultati so pokazali, da se učitelji najpogosteje za uporabo IKT pri pouku odločijo, ker želijo podati učne vsebine na inovativen način. Kot največjo prednost uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih vidijo v motivaciji učencev za učenje. Udeležba dodatnih strokovnih izobraževanj na področju IKT po pandemiji ostaja enako pogosta kot pred pandemijo. Uporaba IKT je pri matematiki, spoznavanju okolja ter naravoslovju in tehniki po pandemiji postala pogosteje uporabljena na tedenski ravni prav tako IKT-orodja. Po pandemiji se učitelji srečujejo z opažanji, da uporaba IKT pri pouku spodbuja več lastne aktivnosti učencev ter da je treba zagotoviti več elektronskih gradiv ter IKT-orodij in aplikacij za usvajanje novih učnih vsebin pri posameznih naravoslovnih predmetih.
Ključne besede: IKT, razredni pouk, matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, pandemija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,40 MB) |
6. Vključevanje didaktičnih iger v kontekst izvedbe naravoslovnih vsebin v 4. razredu : magistrsko deloKlavdija Bastl Enci, 2023, magistrsko delo Opis: Kako na zanimiv in interaktiven način učencem podati učne vsebine v 4. razredu pri Naravoslovju in tehniki? Kako dati učencem moč, da sami vplivajo na potek učne ure? To lahko učenci zelo dobro doživijo skozi uporabo didaktični iger znotraj pouka. Didaktične igre predstavljajo drugačen način dela in pridobivanja znanja, ki je zanje bolj zanimiv, bolj motivacijski in jim predstavlja izziv. V magistrskem delu smo podrobneje raziskali učni načrt Naravoslovja in tehnike in se pri tem osredotočili na 4. razred. Izbrali smo si cilje, ki jih lahko realiziramo s pomočjo uporabe didaktičnih iger. Z raziskavo smo ugotovili, da med učitelji obstaja želja po uporabi didaktičnih iger predvsem zaradi tega, ker menijo, da uporaba le-teh lahko izboljša pomnjenje učne snovi, naredi pouk bolj zanimiv, bolj aktivno vključi učence itd. Zaradi teh ugotovitev smo v praktičnem delu izbranim ciljem oblikovali didaktične igre. Naš namen je bil oblikovanje le-teh in s tem olajšanje dela učiteljev, saj lahko oblikovanje ideje, izdelava in drugo vzame ogromno časa. Didaktične igre smo nato v različnih razredih tudi preizkusili in ugotovili, da so učencem igre všeč in so z velikim veseljem sodelovali. V prihodnje si tega še želijo. Tudi učitelji so podali dobro povratno informacijo in ideje ter morebitne predloge, ki bi igre še izboljšale.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, didaktične igre, aktiven pouk
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 72
Celotno besedilo (10,62 MB) |
7. Primerjava razumevanja slikovnih in video navodil pri praktičnem pouku naravoslovja in tehnike v 4. razredu : magistrsko deloValentina Kokovnik, 2023, magistrsko delo Opis: V dobi digitalne tehnologije se vse bolj zanašamo na multimedijska orodja, ki se vedno bolj uveljavljajo v izobraževalnih ustanovah. Namen naše raziskave je preučiti vpliv vrste podanih navodil - bodisi klasičnih slikovnih navodil ali video posnetkov - na proces izdelave in na končni izdelek učenca pri praktičnem pouku predmeta naravoslovje in tehnika v 4. razredu osnovne šole. Naš cilj je ugotoviti, kateri tip navodil (slikovna ali video) učenci bolje razumejo in jim je bolj všeč. Magistrsko delo vključuje pregled učnega načrta za naravoslovje in tehniko, analizo različnih metod, oblik dela, pristopov k poučevanju praktičnega pouka ter razumevanje pojma multimedije. Empirični del smo izvedli s pomočjo pilotskega vzorca v štirih oddelkih 4. razredov na slovenski osnovni šoli. Zasnovali smo skupaj 4 učne ure praktičnega pouka za posamezen razred (po 2 uri za določen tip navodil). Poudarek samih učnih ur je bil na individualnem delu s pomočjo dveh različnih tipov navodil (priložena slikovna in video navodila). Video navodila smo ustvarili izključno za namen raziskave (izdelali smo jih s pomočjo smernic za kakovostno izdelavo multimedijskih navodil). Na podlagi izvedene raziskave smo prišli do ključnih ugotovitev, da so bila učencem bolj nazorna video navodila, ki so hkrati vključevala več različnih vrst dražljajev (slika, besedilo, video, zvok).
Ključne besede: praktični pouk, naravoslovje in tehnika, video navodila, slikovna navodila, multimedija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,50 MB) |
8. Ustvarjalni izdelki iz lesa pri predmetu naravoslovje in tehnika : magistrsko deloMonika Resnik, 2023, magistrsko delo Opis: Izdelovanje izdelkov in spodbujanje ustvarjalnosti sta pomembni komponenti praktičnega pouka v šolah. V tem magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali lahko pri izdelovanju iz lesa spodbujamo ustvarjalnost. V teoretičnem delu so predstavljeni ustvarjalnost in načini vključevanja le-te v pouk. Predstavljene so tudi osnovne informacije o lesu in aktivnosti, povezane z gradivom les v dostopnih učbeniških gradivih. V praktičnem delu magistrskega dela je najprej predstavljen nabor alternativnih izdelkov, s katerimi bi lahko uresničili cilje iz učnega načrta, vezane na les, in pri tem poskusili spodbujati ustvarjalnost. Predstavljenih je nekaj izdelkov z načrti za izdelavo in načrta izvedb dveh tehniških dni. Tehniška dneva sta bila izvedena v dveh oddelkih četrtega razreda osnovne šole, v obeh razredih je bilo na dan izvedbe prisotnih 18 učencev in razredničarka. Povratne informacije so bile pridobljene z zapisi mnenj učencev enega oddelka, rešenih vprašalnikov o ustvarjalnosti učencev drugega oddelka in mnenj učiteljic. Na podlagi povratnih informacij učencev se je izkazalo, da večina učencev pojma ustvarjalnost ni dobro razumela ali pa ga niso znali povezati z dotično situacijo. Na podlagi izvedb tehniških dni in končnih izdelkov je bilo ugotovljeno, da z vnaprej načrtovanimi izdelki, ki bi bili uporabni, mnogo manj spodbujamo ustvarjalnost kot z izdelki, ki jih učenci načrtujejo in niso nujno uporabni. Za več ustvarjalnosti predlagamo, da se učitelji poslužujejo načrtovanih uporabnih izdelkov in pri tem učencem dopustijo možnost sprememb in nadgradenj predvidenih načrtov.
Ključne besede: ustvarjalnost, les, tehnična ustvarjalnost, izdelki iz lesa, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 524; Prenosov: 123
Celotno besedilo (5,05 MB) |
9. Poznavanje poti šolskih odpadkov pri učencih 4. razredov osnovnih šol v celjski regijiGašper Bizjak, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje poti šolskih odpadkov pri učencih 4. razredov osnovnih šol v celjski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu je opredeljen pomen poučevanja naravoslovja in tehnike v osnovni šoli, sledi analiza učnega načrta naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča odpadkov. Predstavljeno je izkustveno učenje ter pomembnost praktičnega dela pri pouku. Nadalje je predstavljen geografski oris celjske regije in opis Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje (RCERO). V empiričnem delu je prikazana raziskava o seznanjenosti z RCERO-m pri učencih, ki je bila izvedena v šolskem letu 2021/2022 na vzorcu dvesto dvainšestdesetih četrtošolcev iz podeželskih in mestnih osnovnih šol na območju celjske regije.
Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da učenci slabo poznajo delovanje RCERO-a, vendar so dobro seznanjeni z ločevanjem odpadkov in z razlogi ločevanja odpadkov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da veliko anketiranih učencev ne pozna postopka razgradnje bioloških odpadkov ter koristi sežiga odpadkov v sežigalnici. Zelo spodbuden je bil rezultat, da skoraj vsi učenci ločujejo odpadke tako doma kot v šoli. Pozitivno je bilo tudi to, da večina učencev meni, da so koši za ločevanje odpadkov v šolah dobro označeni ter da se odpadki v šolah ločujejo zaradi lažje nadaljnje obdelave.
Ključne besede: odpadki, Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, osnovna šola, naravoslovje in tehnika, sežigalnica
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 599; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,90 MB) |
10. Razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo v času epidemije COVID-19 na področju Podravja : magistrsko deloEva Hartman, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo, v času epidemije COVID-19 na področju Podravja je namenjeno izpostavitvi pomembnosti razvoja ročnih spretnosti učencev, tudi v času pouka na daljavo. V teoretičnem delu predstavimo definicijo izobraževanja na daljavo, zgodovino izobraževanja na daljavo in kako poteka v Sloveniji. V nadaljevanju se osredotočimo na prednosti in slabosti le tega in primerjamo pouk na daljavo v času koronakrize z drugimi državami. Nato predstavimo osnovne značilnosti motoričnega razvoja otroka, kaj so motorične spretnosti in sposobnosti. Sledi opredelitev predmeta naravoslovje in tehnika in pregled operativnih ciljev v povezavi z različnimi gradivi pri predmetu naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki s pomočjo anketnega vprašalnika med učitelji, ki poučujejo predmet naravoslovje in tehnika in učenci, ki obiskujejo 4. in 5. razred, osnovnih šol na področju Podravja. Ugotovili smo, da se učitelji zavedajo pomembnosti razvijanja ročnih spretnosti učencev in so se zato zavzemali tudi v času pouka na daljavo. Učenci so v času pouka na daljavo izdelovali izdelke. Predstavili bomo izhodišča za iskanje idej za izdelavo izdelka in pripravo navodil učiteljev za učence, ter kako učitelji preverijo učence. Predstavili bomo tudi stališča učencev do pouka na daljavo, kako so se pripravljali na izdelavo izdelka, ali so naleteli na kakšne težave. V zaključku predstavimo izboljšave in prikažemo praktične izdelke učencev, ki so nastali v času pouka na daljavo.
Ključne besede: pouk na daljavo, ročne spretnosti, naravoslovje in tehnika, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 554; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,40 MB) |
