1. Primerjava izdelave izdelka iz lesa pri pouku naravoslovja in tehnike na matični in podružnični šoli : magistrsko deloNina Terpotec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava izdelave izdelka iz lesa pri pouku naravoslovja in tehnike na matični in podružnični šoli smo v teoretičnem delu podrobneje opisali predmet naravoslovje in tehnika, matično ter podružnično šolo in izdelavo praktičnih izdelkov, kjer smo predstavili ustvarjalnost, varno delo, orodje ter pripomočke, ki jih uporabljamo v šoli pri predmetu naravoslovje in tehnika, ter delovno okolje. V nadaljevanju smo opisali izbrano gradivo les ter obdelovalne postopke lesa, s katerimi se srečujejo učenci pri predmetu naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode opisali in analizirali potek pouka na matični ter podružnični šoli. V raziskavi so sodelovali učenci 4. razreda izbrane matične in podružnične osnovne šole.
Rezultati raziskave so predstavljeni slikovno in opisno ter kažejo, da razpoložljivost pripomočkov, materiala in orodja nimajo velikega vpliva na kakovost izdelave izdelkov. Učenci na matični šoli so imeli boljše pogoje za delo, vendar so imeli večje težave pri izdelovanju. Največji izziv jim je predstavljalo rokovanje z orodji in natančnost. Na podružnični šoli pa so se učenci soočali s pomanjkanjem določenih orodij in materialov, a so kljub temu izdelali kakovostne izdelke. Ne glede na izzive so učenci na obeh šolah pokazali veliko ustvarjalnosti. Ključne besede: naravoslovje in tehnika, matična šola, podružnična šola, izdelek iz lesa Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 43 Celotno besedilo (3,10 MB) |
2. Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst učnega procesa na razredni stopnji znotraj podravske regije in vključevanje učencev v tekmovanje na področju konstruktorstva : magistrsko deloNastja Sagadin, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, katere konstrukcijskih zbirke poznajo učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji v podravski regiji; kako jih vključujejo v učni proces in ali učence vključujejo v tekmovanje iz konstruktorstva. V anketi je sodelovalo 59 učiteljev. Največ učiteljev obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij pozna in uporablja konstrukcijsko zbirko LEGO. Poleg LEGA še poznajo in uporabljajo zbirko didaktičnih konstrukcijskih delovnih gradiv založbe Izotech; konstrukcijsko zbirko Fischertechnik ipd. Učitelji pri predmetu spoznavanje okolja večinoma uporabljajo konstrukcijske zbirke pri tematskem sklopu Sile in gibanje, pri katerem sestavljajo različna vozila, opazujejo gibanje in gradijo mostove, ter pri tematskem sklopu Promet, pri katerem simulirajo promet. Pri naravoslovju in tehniki je izstopal tematski sklop Sile in gibanja, pri katerem sestavljajo vozila z različnimi pogoni, mostove, gugalnice, različna gonila, škripce itd. Ugotovili smo, da učitelji pri spoznavanju okolja nekoliko pogosteje uporabljajo konstrukcijske zbirke kot učitelji pri naravoslovju in tehniki. Tekmovanje v konstrukturstvu je dokaj nepoznano; več kot polovica učiteljev ga ne pozna. Tekmovanja se udeležujejo le učenci štirih učiteljev, od tega je le en učitelj od 4. do 6. razreda mentor učencem pri tekmovanju. Med razlogi za neudeležbo na tekmovanju je izstopal razlog nepoznavanja tekmovanja; sledil je razlog, da ta tematika ni najbližja učiteljem. Ključne besede: konstrukcijske zbirke, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, uporaba, tekmovanje Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 23 Celotno besedilo (4,14 MB) |
3. Raziskovanje gorenja sveče v vrtcu : diplomsko deloLarisa Zorec, 2024, diplomsko delo Opis: Zgodnje naravoslovje je otrokovo prvo doživetje v naravi. Osebnostni razvoj pri otrocih v njih spodbuja radovednost in željo po raziskovanju. Vzgojitelji moramo omogočiti otrokovo sodelovanje pri dejavnostih ter pristne izkušnje. Otroci si pri eksperimentiranju nabirajo še dodatne izkušnje ter si stvari lažje in hitreje zapomnijo.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili zgodnje naravoslovje ter vlogo vzgojitelja. Predstavili smo tudi proces gorenja in procese povezane z njim. Prav tako smo na kratko opisali tudi gorenje sveče ter sestavo le te. V teoretičnem delu smo raziskali tudi že predstavljene raziskave podobne naši.
V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedi v OŠ Selnica ob Dravi – vrtec Kobanček. Sodelovali so otroci stari od 4 do 6 let. Izvedli smo eksperiment s svečo ter kozarcem. Ugotavljali smo, zakaj sveča ugasne, ko jo s kozarcem pokrijemo. Eksperiment smo izvajali individualno. Otroci so naše hipoteze potrdili s svojimi odgovori ter razmišljanjem pred in po izvedenem eksperimentu. Ugotovili smo, da otroci še ne vedo, kaj sveča potrebuje za gorenje, otroci vedo, da se bo sveča stalila pri gorenju. Prav tako vedo, da bo sveča ugasnila, ko jo bomo pokrili s kozarcem. Otroci prav tako ne vedo, kaj je vzrok, da sveča ugasne, če jo pokrijemo s kozarcem. Bili so navdušeni nad izvedenim eksperimentom. Takšne dejavnosti pritegnejo pozornost otrok ter jih še bolj spodbudijo k raziskovanju, zato bi jih lahko več vključevali v vsakodnevne načrtovane dejavnosti. Ključne besede: Zgodnje naravoslovje, sveča, gorenje, eksperiment, učenje Objavljeno v DKUM: 04.06.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 21 Celotno besedilo (682,41 KB) |
4. Projektno delo v vrtcu: Spoznavanje vulkanov : diplomsko deloTadeja Šimenc, 2024, diplomsko delo Opis: Projektno delo je alternativna metoda dela v vzgojno-izobraževalnem delu, kjer otroci preidejo iz pasivne v aktivno vlogo. Namen zaključnega dela je preveriti uspešnost načrtovanega projekta na temo vulkanov. V vrtcu smo z enaindvajsetimi otroki, starimi od pet do šest let, izvedli šestdnevni projekt, kjer smo jih prek različnih dejavnosti spodbujali k aktivnemu sodelovanju in preverili njihovo predznanje ter na koncu preverili še njihovo končno znanje o vulkanih. Na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili, smo ugotovili, da smo pripravili projektno delo z aktivno vlogo otrok, saj smo sledili spoznanjem iz literature. Opazili smo, da so otroci z večjim veseljem sodelovali pri dejavnostih, če so lahko npr. sami naredili model vulkana in izvedli eksperiment, saj so tako veliko bolje primerjali eksperiment s pravim naravnim pojavom. Pridobili so veliko novega znanja, kot je npr. prepoznavanje, kdaj je žareča vroča tekočina poimenovana magma in kdaj lava, kako ukrepati v primeru izbruha vulkana itd., kar so prikazali rezultati po zaključku projekta. Otroci so se sam projekt spominjali še dolgo po tem, ko smo ga izvedli, kar lahko označimo za uspešen projekt. Ključne besede: projektno delo, vulkan, naravoslovje, predšolski otroci, delo v vrtcu Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 277; Prenosov: 19 Celotno besedilo (6,06 MB) |
5. Didaktične igre v kontekstu izvedbe eksperimentalnega dela znotraj tematskega sklopa pojavi pri predmetu naravoslovje in tehnika v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloSara Timošek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu želimo pokazati, da se lahko didaktične igre uporabljajo tudi pri predmetu naravoslovje in tehnika, zato smo preuredili igro človek ne jezi se v didaktično igro, pri kateri učenci na koncu izdelajo izdelek. To didaktično igro predstavimo v praktičnem delu, kjer analiziramo tudi rezultate, pridobljene s to igro. V teoretičnem delu pa smo analizirali igro, didaktične igre, kateri so sodobni pristopi poučevanja, konstruktivistično, izkustveno, inovativno ter sodelovalno učenje ter kaj je motivacija, kakšna je notranja ter kakšna je zunanja motivacija. V magistrsko delo smo vključili tudi naravoslovno-tehnični sklop ter geografski sklop, kjer smo opisali savinjsko regijo ter šole v savinjski regiji. V raziskavi, ki je opisana v empiričnem delu, smo s pomočjo ankete, ki je bila izvedena na vzorcu enaintridesetih učiteljev petih razredov osnovnih šol v savinjski regiji, pridobili rezultate, ki so nam pokazali, da didaktične igre pripomorejo k lažjemu usvajanju učne vsebine iz tematskega sklopa pojavi ter da so pomoč pri izdelovanju izdelka pri tehniki. Z raziskavo smo nadalje ugotovili, da imajo didaktične igre vpliv na interes za predmet naravoslovje in tehnika ter da pripomorejo k trajnostnemu znanju učencev. Te rezultate smo podprli z izvedbo didaktične igre, ki se je navezovala na tematski sklop pojavi in se osredotočala na temo veter in izdelovanje zmaja. Ključne besede: Igra, didaktična igra, naravoslovje in tehnika, tematski sklop pojavi, izdelovanje zmaja. Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 78 Celotno besedilo (6,08 MB) |
6. Vključevanje IKT pri naravoslovnih predmetih na razredni stopnji pred pandemijo in po njej : magistrsko deloKarolina Cep, 2023, magistrsko delo Opis: IKT postaja vedno večji del vsakdana in prihodnosti. Kakšna je vloga in vključenost v šolskem prostoru na razredni stopnji, je pokazala pandemija. Učiteljem je prinesla tako pozitivna kot negativna spoznanja uporabe IKT pri posameznih predmetih. Seznanila jih je z različnimi možnostmi, ki jih ponuja in so bile učiteljem pred pandemijo neznane. V empiričnem delu smo z raziskavo, v kateri je sodelovalo 200 učiteljev razrednega pouka, predstavili rezultate uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih pred in po pandemiji. Rezultati so pokazali, da se učitelji najpogosteje za uporabo IKT pri pouku odločijo, ker želijo podati učne vsebine na inovativen način. Kot največjo prednost uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih vidijo v motivaciji učencev za učenje. Udeležba dodatnih strokovnih izobraževanj na področju IKT po pandemiji ostaja enako pogosta kot pred pandemijo. Uporaba IKT je pri matematiki, spoznavanju okolja ter naravoslovju in tehniki po pandemiji postala pogosteje uporabljena na tedenski ravni prav tako IKT-orodja. Po pandemiji se učitelji srečujejo z opažanji, da uporaba IKT pri pouku spodbuja več lastne aktivnosti učencev ter da je treba zagotoviti več elektronskih gradiv ter IKT-orodij in aplikacij za usvajanje novih učnih vsebin pri posameznih naravoslovnih predmetih. Ključne besede: IKT, razredni pouk, matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, pandemija Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 83 Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. Vključevanje didaktičnih iger v kontekst izvedbe naravoslovnih vsebin v 4. razredu : magistrsko deloKlavdija Bastl Enci, 2023, magistrsko delo Opis: Kako na zanimiv in interaktiven način učencem podati učne vsebine v 4. razredu pri Naravoslovju in tehniki? Kako dati učencem moč, da sami vplivajo na potek učne ure? To lahko učenci zelo dobro doživijo skozi uporabo didaktični iger znotraj pouka. Didaktične igre predstavljajo drugačen način dela in pridobivanja znanja, ki je zanje bolj zanimiv, bolj motivacijski in jim predstavlja izziv. V magistrskem delu smo podrobneje raziskali učni načrt Naravoslovja in tehnike in se pri tem osredotočili na 4. razred. Izbrali smo si cilje, ki jih lahko realiziramo s pomočjo uporabe didaktičnih iger. Z raziskavo smo ugotovili, da med učitelji obstaja želja po uporabi didaktičnih iger predvsem zaradi tega, ker menijo, da uporaba le-teh lahko izboljša pomnjenje učne snovi, naredi pouk bolj zanimiv, bolj aktivno vključi učence itd. Zaradi teh ugotovitev smo v praktičnem delu izbranim ciljem oblikovali didaktične igre. Naš namen je bil oblikovanje le-teh in s tem olajšanje dela učiteljev, saj lahko oblikovanje ideje, izdelava in drugo vzame ogromno časa. Didaktične igre smo nato v različnih razredih tudi preizkusili in ugotovili, da so učencem igre všeč in so z velikim veseljem sodelovali. V prihodnje si tega še želijo. Tudi učitelji so podali dobro povratno informacijo in ideje ter morebitne predloge, ki bi igre še izboljšale. Ključne besede: naravoslovje in tehnika, didaktične igre, aktiven pouk Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 68 Celotno besedilo (10,62 MB) |
8. Primerjava razumevanja slikovnih in video navodil pri praktičnem pouku naravoslovja in tehnike v 4. razredu : magistrsko deloValentina Kokovnik, 2023, magistrsko delo Opis: V dobi digitalne tehnologije se vse bolj zanašamo na multimedijska orodja, ki se vedno bolj uveljavljajo v izobraževalnih ustanovah. Namen naše raziskave je preučiti vpliv vrste podanih navodil - bodisi klasičnih slikovnih navodil ali video posnetkov - na proces izdelave in na končni izdelek učenca pri praktičnem pouku predmeta naravoslovje in tehnika v 4. razredu osnovne šole. Naš cilj je ugotoviti, kateri tip navodil (slikovna ali video) učenci bolje razumejo in jim je bolj všeč. Magistrsko delo vključuje pregled učnega načrta za naravoslovje in tehniko, analizo različnih metod, oblik dela, pristopov k poučevanju praktičnega pouka ter razumevanje pojma multimedije. Empirični del smo izvedli s pomočjo pilotskega vzorca v štirih oddelkih 4. razredov na slovenski osnovni šoli. Zasnovali smo skupaj 4 učne ure praktičnega pouka za posamezen razred (po 2 uri za določen tip navodil). Poudarek samih učnih ur je bil na individualnem delu s pomočjo dveh različnih tipov navodil (priložena slikovna in video navodila). Video navodila smo ustvarili izključno za namen raziskave (izdelali smo jih s pomočjo smernic za kakovostno izdelavo multimedijskih navodil). Na podlagi izvedene raziskave smo prišli do ključnih ugotovitev, da so bila učencem bolj nazorna video navodila, ki so hkrati vključevala več različnih vrst dražljajev (slika, besedilo, video, zvok). Ključne besede: praktični pouk, naravoslovje in tehnika, video navodila, slikovna navodila, multimedija Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 68 Celotno besedilo (3,50 MB) |
9. Pomen izkušnje predšolskih otrok na Velikonočni dogodivščini v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru : diplomsko deloNika Erjavec, 2023, diplomsko delo Opis: Naravno okolje predstavlja za otroke izziv, saj vselej ponuja nove možnosti raziskovanja, ki od otroka zahtevajo, da je kognitivno in motorično dejaven, a hkrati s svojo skrivnostnostjo narava buri njegovo domišljijo in v njem vzbuja radovednost, ki lahko kasneje privede do ljubezni do narave. V mestnih središčih je zmeraj manj naravnih površin, zato so ena izmed bolj priljubljenih destinacij za izlete različna naravna okolja – eno izmed takih okolij je botanični vrt, ki poleg sprostitve ponuja še različne možnosti pridobivanja novega znanja. Vse več botaničnih vrtov organizira različne dejavnosti in oglede za otroke, pri katerih usposobljeni pedagoški delavci pozornost otrok usmerjajo v naravo in vse, kar ponuja. Tako je bil zastavljen tudi dogodek Velikonočna dogodivščina v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, na katerem so otroci iz vaškega in mestnega okolja na novo spoznavali ali zgolj prepoznavali rastline, ki sestavljajo tradicionalni velikonočni presmec. Po koncu dogodka smo s starši in z otroki izvedli ustne intervjuje. Največ otrok je uspešno poimenovalo zgolj eno rastlino iz presmeca in več kot polovica manj po dve ali tri. Vse rastline iz presmeca je poznala več kot polovica staršev, največkrat omenjeni na novo prepoznani rastlini sta bili klek in spomladanska resa. Mnenja staršev o izvedenem dogodku so bila v veliki večini pozitivna – navajali so predvsem, da jim je bil dogodek všeč, zanimiv za otroke in poučen. Ključne besede: Naravoslovje, učenje, naravno okolje, naravoslovne dejavnosti, botanični vrt Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 79 Celotno besedilo (1,19 MB) |
10. Ustvarjalni izdelki iz lesa pri predmetu naravoslovje in tehnika : magistrsko deloMonika Resnik, 2023, magistrsko delo Opis: Izdelovanje izdelkov in spodbujanje ustvarjalnosti sta pomembni komponenti praktičnega pouka v šolah. V tem magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali lahko pri izdelovanju iz lesa spodbujamo ustvarjalnost. V teoretičnem delu so predstavljeni ustvarjalnost in načini vključevanja le-te v pouk. Predstavljene so tudi osnovne informacije o lesu in aktivnosti, povezane z gradivom les v dostopnih učbeniških gradivih. V praktičnem delu magistrskega dela je najprej predstavljen nabor alternativnih izdelkov, s katerimi bi lahko uresničili cilje iz učnega načrta, vezane na les, in pri tem poskusili spodbujati ustvarjalnost. Predstavljenih je nekaj izdelkov z načrti za izdelavo in načrta izvedb dveh tehniških dni. Tehniška dneva sta bila izvedena v dveh oddelkih četrtega razreda osnovne šole, v obeh razredih je bilo na dan izvedbe prisotnih 18 učencev in razredničarka. Povratne informacije so bile pridobljene z zapisi mnenj učencev enega oddelka, rešenih vprašalnikov o ustvarjalnosti učencev drugega oddelka in mnenj učiteljic. Na podlagi povratnih informacij učencev se je izkazalo, da večina učencev pojma ustvarjalnost ni dobro razumela ali pa ga niso znali povezati z dotično situacijo. Na podlagi izvedb tehniških dni in končnih izdelkov je bilo ugotovljeno, da z vnaprej načrtovanimi izdelki, ki bi bili uporabni, mnogo manj spodbujamo ustvarjalnost kot z izdelki, ki jih učenci načrtujejo in niso nujno uporabni. Za več ustvarjalnosti predlagamo, da se učitelji poslužujejo načrtovanih uporabnih izdelkov in pri tem učencem dopustijo možnost sprememb in nadgradenj predvidenih načrtov. Ključne besede: ustvarjalnost, les, tehnična ustvarjalnost, izdelki iz lesa, naravoslovje in tehnika Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 524; Prenosov: 119 Celotno besedilo (5,05 MB) |