Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo predstavili geografski pregled Velenjske kotline, pri čemer smo osrednjo pozornost namenili Velenjskemu jezeru. Razvoj območja so zaznamovali premogovništvo, energetika in industrija, ki so se najintenzivneje razvijali v drugi polovici 20. stoletja. Pri tem velja izpostaviti leto 1986, ko je bilo izkopanih rekordnih 5,1 milijona ton premoga, kar pa ne bi bilo mogoče brez izgradnje Termoelektrarne Šoštanj, ki še danes velja za prepoznavni znak Velenjske kotline. Močno izkoriščanje premoga je pustilo številne okoljske posledice. Območje se je začelo počasi ugrezati, v najnižjih delih ugreznin pa se je začela zbirati voda. Tako so nastala t. i. ugrezninska jezera, med katerimi je največje in najbolj prepoznavno Velenjsko jezero. Območje Velenjskega jezera je v preteklosti veljalo za izrazito degradirano okolje, ki so ga z rekultivacijo spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. Del obale Velenjskega jezera so spremenili v t. i. Velenjsko plažo, kjer so obiskovalcem na voljo številne vodne in obvodne dejavnosti, najbolj obiskana pa je sprehajalna pot ob jezeru. Število obiskovalcev v Mestni občini Velenje se iz leta v leto povečuje, za kar je zaslužen tudi razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, ki prav tako vpliva na boljšo infrastrukturno opremljenost Velenja in spodbuja razvoj ostalih gospodarskih panog v regiji. V ta namen želijo v prihodnosti realizirati tri projekte, s katerimi bodo izboljšali kakovost preživljanja prostega časa in vplivali na privlačnost destinacije. Ob Velenjskem jezeru bo v prihodnosti stal prireditveni prostor z velikim odrom, ki bo namenjen številnim športnim, glasbenim, kulturnim in drugim zabavnim dogodkom. Na gladini jezerske vode nameravajo postaviti plavajoče hotelske namestitve, s katerimi želijo v Velenju vzpostaviti stacionarni turizem. S takšnim razvojnim trendom naj bi Velenjsko jezero kmalu sodilo med najbolj obiskane turistične destinacije v Sloveniji.
Ključne besede: naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Velenjske kotline, Velenjsko jezero, Velenjska plaža, turistična ponudba, aktualni projekti
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1379; Prenosov: 208
Celotno besedilo (4,16 MB)

Opis: Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje, ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
Ključne besede: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
Objavljeno v DKUM: 01.02.2018; Ogledov: 2285; Prenosov: 336
Celotno besedilo (4,62 MB)