| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki
Sandra Peklar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki prikazuje naravnogeografsko raznolikost Južne Amerike in aktualne okoljske probleme. V prvem delu naloge so predstavljene geomorfološke značilnosti in geološki razvoj, podnebne, hidrogeografske, biogeografske in pedogeografske značilnosti. Predstavljena je tipizacija in značilnosti posameznih naravnogeografskih regij. V drugem delu so z vzročno-posledično analizo prikazani in predstavljeni okoljski problemi Južne Amerike, in sicer: deforestacija in uničevanje življenjskega prostora, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov ter onesnaževanje zraka in voda. V zadnjem raziskovalnem poglavju smo na podlagi prejšnjih ugotovitev in izdelanega gradiva pripravili predloga za vinjeto v srednješolskem učbeniku ter predlog za izvedbo učne ure obravnavane tematike kot dodatno vsebino v gimnazijskem izobraževalnem programu.
Ključne besede: naravnogeografske značilnosti, Južna Amerika, okoljski problemi, deforestacija, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje zraka in voda
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 394; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

2.
Razvoj turizma ob Velenjskem jezeru
Laura Čater, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili geografski pregled Velenjske kotline, pri čemer smo osrednjo pozornost namenili Velenjskemu jezeru. Razvoj območja so zaznamovali premogovništvo, energetika in industrija, ki so se najintenzivneje razvijali v drugi polovici 20. stoletja. Pri tem velja izpostaviti leto 1986, ko je bilo izkopanih rekordnih 5,1 milijona ton premoga, kar pa ne bi bilo mogoče brez izgradnje Termoelektrarne Šoštanj, ki še danes velja za prepoznavni znak Velenjske kotline. Močno izkoriščanje premoga je pustilo številne okoljske posledice. Območje se je začelo počasi ugrezati, v najnižjih delih ugreznin pa se je začela zbirati voda. Tako so nastala t. i. ugrezninska jezera, med katerimi je največje in najbolj prepoznavno Velenjsko jezero. Območje Velenjskega jezera je v preteklosti veljalo za izrazito degradirano okolje, ki so ga z rekultivacijo spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. Del obale Velenjskega jezera so spremenili v t. i. Velenjsko plažo, kjer so obiskovalcem na voljo številne vodne in obvodne dejavnosti, najbolj obiskana pa je sprehajalna pot ob jezeru. Število obiskovalcev v Mestni občini Velenje se iz leta v leto povečuje, za kar je zaslužen tudi razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, ki prav tako vpliva na boljšo infrastrukturno opremljenost Velenja in spodbuja razvoj ostalih gospodarskih panog v regiji. V ta namen želijo v prihodnosti realizirati tri projekte, s katerimi bodo izboljšali kakovost preživljanja prostega časa in vplivali na privlačnost destinacije. Ob Velenjskem jezeru bo v prihodnosti stal prireditveni prostor z velikim odrom, ki bo namenjen številnim športnim, glasbenim, kulturnim in drugim zabavnim dogodkom. Na gladini jezerske vode nameravajo postaviti plavajoče hotelske namestitve, s katerimi želijo v Velenju vzpostaviti stacionarni turizem. S takšnim razvojnim trendom naj bi Velenjsko jezero kmalu sodilo med najbolj obiskane turistične destinacije v Sloveniji.
Ključne besede: naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Velenjske kotline, Velenjsko jezero, Velenjska plaža, turistična ponudba, aktualni projekti
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 518; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

3.
Spreminjanje rabe tal v vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goricah v obdobju 2000-2015 v povezavi z izbranimi fizično geografskimi značilnostmi
Igor Žiberna, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice sodijo med vinogradniško najvitalnejša območja severovzhodne Slovenije. Kljub temu pa regijo niso zaobšli procesi deagrarizacije in z njo povezane spremembe rabe tal, ki gredo tudi tu v smeri opuščanja obdelovalnih zemljišč, ozelenjevanja, zaraščanja in ogozdovanja. Analizirane so spremembe v rabi tal na območju Vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric v obdobju 2000-2015 v povezavi z izbranimi fizično geografskimi značilnostmi. Posebno pozornost smo namenili obdelovalnim, predvsem vinogradniškim površinam. Analizirane so tudi smeri sprememb rabe tal v omenjenem obdobju.
Ključne besede: raba tal, obdelovalne površine, vinogradništvo, naravnogeografske značilnosti
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 368; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Turistični razvoj zdravilišča v Laškem
Petra Janežič, 2018, magistrsko delo

Opis: Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje, ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
Ključne besede: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
Objavljeno: 01.02.2018; Ogledov: 968; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (4,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici