| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv turizma na naravno okolje v Bohinju
Katja Kordež, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na vplive turizma na naravno okolje v Bohinju. Prikazali smo teoretične osnove turizma s poudarkom na trajnostnem turizmu, ki se v Bohinju aktivno razvija. Predstavili smo učinke turizma na naravno okolje in na podlagi števila prenočitev v obdobju od leta 2015 do 2019 analizirali trend naraščanja prav teh v Bohinju. Prikazali smo ukrepe, ki že veljajo in ohranjajo Bohinj pristen ter neokrnjen. Kot del lokalnega prebivalstva smo na podlagi osebnih izkušenj z delom v turizmu prikazali prednosti in slabosti, ki jih turizem prinaša, ter razpravljali o tem, kako preostalo lokalno prebivalstvo to sprejema.
Ključne besede: Bohinj, trajnostni turizem, naravno okolje
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 255; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (556,88 KB)

2.
Igra predšolskih otrok v naravnem okolju v različnih vremenskih razmerah : diplomsko delo
Ana Herič, 2021, diplomsko delo

Opis: Misel pravi, da ni dobrega in slabega vremena, ampak le dobra in slaba oprema. Dandanes se otroci doma in v vrtcu premalo srečujejo z igro v različnih vremenskih razmerah. Diplomsko delo z naslovom Igra predšolskih otrok v naravnem okolju v različnih vremenskih razmerah je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene zanimivosti in prednosti igre v naravnem okolju, zapisan je tudi pomen tveganja pri taki igri. Izpostavljena je igra v različnih vremenskih razmerah z vsemi prednostmi in nevarnostmi, ki jih prinaša. Namen raziskave je ugotoviti, kako igro v naravnem okolju sprejemajo otroci in katera čutila uporabljajo pri igri v različnih vremenskih razmerah. Rezultati so bili pridobljeni na podlagi opazovanja proste igre dveh predšolskih otrok v naravnem okolju. Otroka sta se šest dni igrala v naravnem okolju, kljub snegu, dežju, soncu in mrazu. Pozornost je bila usmerjena na otrokova vprašanja in zanimive komentarje, ugotavljali smo, ali motivacija za igro izhaja iz otroka, ali morebiti potrebuje še dodatno spodbudo s strani vzgojitelja. Ugotovili smo, da otroci pri igri na prostem uporabljajo skoraj vsa čutila, le v hladnejših mesecih so lahko prikrajšani do čutila za okus, saj je takrat na voljo manj užitnih dobrin. Velikokrat se pri taki igri umažejo, a jih to ob ustreznih zaščitnih oblačilih in obutvi prav nič ne ovira pri igri.
Ključne besede: vremenske razmere, naravno okolje, prosta igra, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 392; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

3.
KRŠČANSTVO IN ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJA
Eva Vivola, 2012, diplomsko delo

Opis: Razprave, ki povezujejo ekologijo in religijo, izvirajo iz članka ameriškega zgodovinarja Lynna Whitea (1967), v katerem je zahodnemu krščanstvu očital, da je pomembno vplivalo na smer družbenega razvoja, ki nas je pripeljal do današnjega ekološkega stanja. S pomočjo proučevanja zgodovine razvoja krščanstva in krščanske misli, predvsem kar zadeva njegov odnos do okolja, smo ugotovili, da je vsaka veja krščanstva v zgodovini imela sebi lasten odnos do naravnega okolja. Zdi se, da je protestantizem najbolj poudarjal instrumentalistični odnos do narave. Katolicizem je naravo v celoti ponujal človeku kot nekaj, kar si naj oblikuje po svoji meri. Podatki, ki jih imamo o pravoslavju, namigujejo na to, da je naravi skozi vso zgodovino priznavalo njeno božanskost. Danes pa opažamo, vsaj na ravni uradnih izjav in pogledov, da se vse veje krščanstva zavedajo nujnosti, da naravo ohranimo čim bolj neokrnjeno. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je na svetovni ravni kljub temu med kristjani v primerjavi s tistimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi, nekoliko več takih, ki dajejo človeškemu blagostanju prednost pred zaščito narave.
Ključne besede: Ekologija, naravno okolje, krščanstvo, katolicizem, protestantizem, pravoslavje.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 505; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Vloga in pomen proste igre za otrokov razvoj
Mateja Paj, 2017, diplomsko delo

Opis: Prosta igra je izredno pomembna za predšolske otroke in njihov celostni razvoj. Otrok v igri pridobiva nova izkustva in znanja ter skoznjo razvija sposobnosti in spretnosti na vseh razvojnih področjih (kognitivnem, čustvenem, telesnem, socialnem in osebnostnem). Ker igra vpliva tako na otrokov razvoj inteligence kot tudi na njegovo telesno rast, je izredno pomembno, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev zavedajo pomena proste igre in njene prisotnosti v otrokovem vsakdanjiku. Skozi igro otrok spoznava vrstnike, s čimer se uči strpnosti in pridobiva občutek za medsebojno sodelovanje, poleg tega razvija svoje mišljenje in se uči sam reševati probleme oziroma konflikte. Otrok ima tudi možnost čustvenega izražanja do določenih vsebin ali vrstnikov. Izredno pomembna je prosta igra v naravnem okolju, saj pripomore predvsem h krepitvi imunskega sistema ter telesnemu in motoričnemu razvoju otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opisan otrokov razvoj, predstavljeni so pomen proste igre, dejavniki, ki nanjo vplivajo, in vloga oseb pri njej. V empiričnem delu smo raziskali odnos vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do proste igre ter ugotavljali, ali omogočajo v okviru svojega dela prosto igro vsak dan, kdaj ji je namenjenega največ časa in kakšna je vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v času proste igre. Rezultati so pokazali, da omogočajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev otrokom prosto igro vsak dan in da predstavlja ta v povprečju eno tretjino časa, namenjenega usmerjenim dejavnostim za otrokov razvoj in spontano igro.
Ključne besede: naravno okolje, otrokov razvoj, pomočnik vzgojitelja, predšolski otrok, prosta igra, vzgojitelj.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 3364; Prenosov: 896
.pdf Celotno besedilo (791,38 KB)

5.
Ekološka vzgoja za prihodnost
Carmen Rokavec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Odpadki za Slovenijo in svet predstavljajo vedno večji problem. Načrtno se je treba čim prej ekološko ozavestiti in prispevati k varovanju okolja. Prav zaradi tega smo se odločili raziskati stanje ločevanja odpadkov v Vrtcu Mojca, Enota Muca. Izsledki ankete so pokazali, da poteka ločeno zbiranje odpadkov na zadovoljivi ravni. Ugotovili smo, da so se otroci ob naravoslovnih dejavnostih, pravljicah in ob igri začeli zavedati sebe in prispevati svoj delček k celoti. Dejstvo je, da starši in vzgojitelji učimo otroke in jih vzgajamo ekološko, velikokrat pa tudi otroci aktivno sodelujejo in opozorijo na storjene napake pri ločevanju ali ravnanju z odpadki. V procesih ločevanja in recikliranja odpadkov ohranjamo naravne vire, varujemo naravo in industriji vračamo surovine za proizvodnjo novih izdelkov. Možnosti za napredek pri ločenem zbiranju so vedno na voljo. V prihodnosti je treba največ narediti na preprostem načelu, imenovanem manj je več. Manj proizvedenih odpadkov pomeni več možnosti za ohranitev naravnega okolja.
Ključne besede: odpadki, ekološka ozaveščenost, varovanje okolja, ločevanje odpadkov, naravno okolje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 964; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Doživljajska vzgoja v naravnem okolju - taborjenje
Aleksander Geršak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Doživljajska vzgoja v naravnem okolju – taborjenje smo se v teoretičnem delu posvetili osnovam doživljajske pedagogike, naravi ter razvoju senzoričnih in motoričnih sposobnosti otrok. Namen diplomske naloge je bil, da otrok izvedeno dejavnost čustveno doživi, se ob tem nauči osnov taborjenja, spozna življenje v naravnem okolju ter aktivira pozitivna čustva do gibalne dejavnosti. Za opazovanje čustvenih stanj otrok smo uporabili ocenjevalne liste, otroci pa so svoja doživljanja ocenjevali na podlagi pripravljenih simbolov, ki so predstavljali, kako je otrok izvedeno dejavnost sprejel. Na podlagi zbranih rezultatov smo ugotavljali primernost izvedenih dejavnosti na taborjenju. Pri evalvaciji in analizi rezultatov smo ugotovili, da posamezne dejavnosti niso v celoti primerne za izvajanje, zato smo predlagali ustrezne rešitve. Dejavnost nočnega pohoda smo nato z novim načrtovanjem znova izvedli. Pri obeh izvedenih dejavnostih smo dokazali, kako pomembna je izbira primernih vsebin in zahtevnost posameznih gibalnih nalog za starostno stopnjo otroka.
Ključne besede: taborjenje, doživetje, doživljajska vzgoja, doživljajska pedagogika, mlajši otrok, naravno okolje.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2032; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

7.
PRIDOBIVANJE NARAVOSLOVNIH ZNANJ V POLETNI ŠOLI V NARAVI Z NEPOSREDNO IZKUŠNJO
Patricija Dobrun, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil prikazati pomen izkustvenega učenja v šoli v naravi in uporabnost na ta način pridobljenega znanja, ki ga učenci pridobivajo s postopki zaznavanja, doživljanja, spoznavanja in vrednotenja. Prikazano je, da učenci, ki so se udeležili šole v naravi in so morsko obalo spoznavali izkustveno v obliki več čutnega učenja, bolje razumejo pojave, prepoznavajo probleme in jih uspešneje rešujejo, kot pa učenci, ki šole v naravi niso obiskovali in so učno vsebino spoznavali frontalno in v učilnici. Za splošno obravnavo teme morje je možno uporabiti več metod dela − od verbalno-tekstualnih do izkustvenega in sodelovalnega učenja. V diplomskem delu je izpostavljeno predvsem izkustveno učenje. Predstavljene so nekatere oblike dela: projektno učno delo, raziskovalno delo, problemski pouk, terensko delo, ekskurzija in konstruktivistični pristop k učenju. Avtorica se je osredotočila predvsem na ugotavljanje razlik v naravoslovnem znanju pred in po vzgojno-izobraževalnem delu. Na koncu so prikazani in analizirani anketni vprašalniki, iz katerih je razvidno, da neposredna izkušnja v šoli v naravi ugodno vpliva na pridobivanje naravoslovnih znanj.
Ključne besede: šola v naravi, naravno okolje, vseživljenjsko učenje, izkustveno učenje, naravoslovna znanja
Objavljeno v DKUM: 02.06.2015; Ogledov: 1174; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

8.
MED TEHNIKO IN OKOLJEM V VOJNI LITERATURI ANDREJA ČEBOKLIJA
Tadeja Krajcar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vplive vojne na okolje in živali v literarnem opusu Andreja Čeboklija. Okolje smo ločili na naravno in urbano, med živalmi smo izpostavili konja, vola, krta, psa, vrana in lisico. Vpliv vojne se kaže predvsem v tehnologiji, ki jo je ustvarila in uporabila koristoljubna človeška roka. Naš namen je bil v literarnem opusu Andreja Čeboklija poiskati izseke, iz katerih so razvidne tedanje vojne razmere, ki so posledica tehnološkega razvoja. Zanimalo nas je, ali, zakaj in kako so vplivale na okolje in živali. Ugotovili smo, da človek ni bil zmožen dohajati tehnološkega razvoja in je zato zaradi pretirane rabe ter lastne koristoljubnosti negativno vplival na okolje in živali. Vpliv na urbano okolje se kaže v poškodbah in rušenju stavb, na naravo v onesnaževanju in uničevanju pridelkov ter površin, na živali v izkoriščanju, trpinčenju in ubijanju. Vzrok človekovega poseganja v prostor rastlin in živali so vojne razmere, ki so botrovale razvoju smrtonosnega orožja, katerega posledice so vidne še dandanes. Zanimalo nas je, kje in kako je opisan vpliv v literarnem opusu Andreja Čeboklija. Ugotovili smo, da je vplive vojne odlično ubesedil tako v dnevniških zapisih kot tudi kratki prozi, najmanj pa v poeziji. Narave v ekspresionističnem duhu ni posnemal, jo je pa preoblikoval. Tako narava kot žival nosita simbolni pomen, ki je v diplomskem delu tudi podrobneje opisan. Večinoma sta se narava in žival izkazali za boljši od človeka, opazili smo tudi primere, ko se skozi naravo kažejo človekovi občutki, ki so skladni z njo. Žival predstavlja človeku sopotnico — včasih ostane edino živeče v vojnih razmerah, ki nudi oporo in pomoč. Narava sočustvuje s človekom. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo, metode klasifikacije, analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije, generalizacije in specializacije.
Ključne besede: Vojna, orožje, urbano okolje, naravno okolje, živali, uničenje.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2013; Ogledov: 1529; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (766,31 KB)

9.
POUK SPOZNAVANJA OKOLJA V KONTEKSTU RAZLIČNIH IZVEDB V DRŽAVNIH IN WALDORFSKIH ŠOLAH
Jerneja Preložnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil primerjati pouk predmeta spoznavanje okolja waldorfske osnovne šole z državno osnovno šolo ter iskati podobnosti in razlike v obeh izobraževalnih programih. V teoretičnem delu so opisane splošne značilnosti obeh izobraževalnih programov. Opredelili in opisali smo predmet spoznavanja okolja v obeh šolah, predstavili cilje in didaktična priporočila. Predstavili smo tudi splošen razvoj otrok v starostnem obdobju od prvega do tretjega razreda, tako za državno kot za waldorfsko šolo. V praktičnem delu diplomske naloge smo na osnovi hospitacij želeli navesti posamezne značilnosti pouka spoznavanja okolja v waldorfski šoli in jih primerjati z državno šolo, pri tem smo uporabili kvalitativno tehniko – nestrukturirano opazovanje. Predstavili smo tudi primerjavo nekaterih sklopov iz učnih načrtov državnih in waldorfskih šol. Osredotočili smo se tudi na naravo in obravnavanje učne snovi v njej, zato nas je zanimalo, kako pogosto učitelji z učenci obeh šol pri pouku spoznavanja okolja zahajajo izven učilnice (v naravo) in če namesto v učilnici raje obravnavajo učne vsebine v naravi. Raziskovalni vzorec je zajemal učitelje razrednega pouka, ki poučujejo v prvem triletju osnovne šole. Pri tem smo uporabili kvalitativni tehniki raziskovanja – anketo in standardizirani intervju. Rezultati kažejo, da se glavni cilji in vsebine predmeta spoznavanja okolja v waldorfski in državni šoli razlikujejo. Na osnovi izvedenih hospitacij smo ugotovili, da se pouk spoznavanja okolja v waldorfski šoli močno razlikuje od pouka v državni šoli. Prav tako smo opazili, da obe šoli poskušata ohranjati stik z naravo, vendar vsaka šola na drugačen način.
Ključne besede: državna šola, waldorfska pedagogika, spoznavanje okolja, pouk izven učilnice, naravno okolje.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2013; Ogledov: 1718; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

10.
ODNOS BUDIZMA DO NARAVNEGA OKOLJA
Manuela Korade, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti dvoje: 1) kakšen odnos zavzema budizem do okolja, 2) empirično raziskati na primeru konkretnih držav, ki so tradicionalno (vsaj delno) budistične, ali pripadniki budizma izražajo višjo stopnjo ekološke usmerjenosti v primerjavi s pripadniki drugih veroizpovedi oziroma v primerjavi s takšnimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi. V ta namen smo diplomsko delo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na osnovi študija dostopne literature odgovorili na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji. Sklenili smo, 1) da so budistične vrline (nenasilje, sočutje, prijaznost, odgovornost ...) že po svoji naravi okoljevarstvene. Na tej osnovi smo zaključili, da je budizem okolju prijazna religija. 2) Glede na to da so okoljski problemi stvar modernega časa, je nemogoče pričakovati, da bi zgodnja budistična besedila vsebovala ekološko etiko, kot jo razumemo danes. Vseeno pa lahko govorimo o njenih zametkih, čeprav ni bila motivirana z okoljevarstvenimi vzgibi, ampak je sledila budističnim vrlinam. Na podlagi sklepov, izpeljanih iz teoretičnega dela, smo postavili hipotezo, da so pripadniki budizma ekološko bolj usmerjeni v primerjavi s pripadniki drugih veroizpovedi oziroma v primerjavi s takšnimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi. V empiričnem delu smo jo s pomočjo metode sekundarne analize podatkov Svetovne raziskave vrednot testirali. Analizo smo opravili na primerih sledečih držav: Tajska, Japonska, Hong Kong, Južna Koreja, Kitajska, Tajvan, Vietnam, Malezija in Singapur. Rezultati so pokazali, da glede ekološke usmerjenosti v nobeni izmed obravnavanih držav med budisti, ostalimi afiliati in neafiliati ni omembe vrednih razlik. Na tej osnovi smo hipotezo zavrgli. Hkrati smo opazili, da so razlike glede ekološke usmerjenosti znatno večje med obravnavanimi državami. Po nadaljnjih analizah smo prišli do končnega sklepa, da na ekološko usmerjenost obravnavanih držav ne vpliva pripadnost oz. nepripadnost veroizpovedim niti vrsta veroizpovedi, ugotovili pa smo signifikanten vpliv gospodarske razvitosti.
Ključne besede: religija, naravno okolje, ekološka etika, budizem, vrline, budistične države, ekološka usmerjenost, gospodarski razvoj
Objavljeno v DKUM: 02.01.2013; Ogledov: 2741; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici