2.
Naravno obnovljiva rastlinska tekstilna vlaknaPetra Gašparič,
Zala Urisk,
Andreja Križanec,
Marko Munda,
Silvo Hribernik,
Manja Kurečič,
Tatjana Kreže,
Majda Sfiligoj-Smole, 2012, pregledni znanstveni članek
Opis: Zaradi čedalje globlje ekološke ozaveščenosti in okoljevarstvenih zahtev obravnavamo v sodobnem času izdelavo, uporabo in odstranjevanje materialov veliko bolj kritično. Naravna celulozna vlakna so v tem pogledu izkazala svojo kakovost in popolnoma izpolnila vse ekološke kriterije. Naravna celulozna vlakna uporabljamo za tekstilne in tekstilnotehnične namene. To so vlakna iz ličja stebel, ki tvorijo vlaknate snopiče v notranjem ličju stebel dvokaličnic, in listna vlakna, ki tečejo po dolžini listov enokaličnic, ter semenska vlakna in vlakna iz plodov. Lan, konopljo, juto, ramijo, sisal ter kokos uporabljamo predvsem za tehnične namene. V zadnjem času pa izjemno narašča zanimanje za obnovljive surovinske vire tudi na področju vlaken. V ospredju so vlakna rastlinskega izvora. Pri iskanju novih surovinskih virov se proučujejo številne rastline, ki ne spadajo med tradicionalne vire vlaken, da bi iz njihovih stebel ali listov izolirali vlakna uporabnih lastnosti. Pri izolaciji vlaken pridobimo tehnična vlakna, kar pomeni, da so celulozna vlakna večcelične strukture, pri katerih so posamezne celice vezane v snopiče. Poleg konvencionalnih načinov izolacije vlaken se uporabljajo tudi številni sodobni postopki, kot so biotehnološki z uporabo encimov, itd. Način, kako vlakna izoliramo, vpliva na površinsko morfologijo vlaken. V prispevku so predstavljena nekatera vlakna, ki jih pridobivamo iz kmetijskih odpadkov, kot so slama žitaric, listi ananasa, sladkorni trs, hmeljeva stebla, kinoa, vlakna iz različnih trav itd.
Ključne besede: tekstilna vlakna, celulozna vlakna, lignocelulozna vlakna, rastlinska vlakna, naravno obnovljiva vlakna, netradicionalna vlakna
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2716; Prenosov: 189
Celotno besedilo (601,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
