1. Preusmeritev iz konvencialne v ekološko pridelavo jabolk - okoljski vidikiNina Marinšek, 2021, diplomsko delo Opis: Ekološka pridelava jabolk dokazano pozitivno vpliva na okolje, predvsem na biodiverziteto in posledično tudi na talni ekosistem. Ob vpeljavi ekoloških praks v trajni nasad poskušamo kar se da zadovoljiti potrebe ohranjanja zdravega okolja, kjer je v ospredju pridelava hrane s upoštevanjem naravnih zakonitosti. To pomeni, da ohranjamo energijske krogotoke in minimalno posegamo v naravno ravnotežje. Pozitivni učinki tovrstnega načina pridelave se običajno pokažejo že v prvih letih uvedbe ekoloških shem vse od preusmeritvenega obdobja dalje in trajajo doživljenjsko. Ekosistem lahko od pridelovalnega sistema pridobi na več načinov, ne le z bogatenjem flore in favne ampak tudi z bogatenjem obsega genske banke avtohtonih rastlinskih vrst, ki so veliko bolj trpežne na ukrepe obdelave tal in spreminjajoče se vremenske razmere ter se našemu okolju tudi lažje prilagajajo. S takim pristopom ne oškodujemo opraševalcev. Primerna konzervirajoča obdelava tal lahko poveča tudi količine vode in vezanega talnega ogljika in dušika, ki rastlinam predstavljata hranila, obenem pa zavaruje in onemogoči izpust toplogrednih plinov nazaj v ozračje. Z ekološko pridelavo v sadjarstvu torej zagotovimo ohranjanje in varovanje naravnih virov, večjo biotsko raznolikost in se v največji meri približamo trajnostnemu načinu pridelave.
Ključne besede: ekološko sadjarstvo, trajni nasad, biodiverziteta, naravni viri
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 1212; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (749,44 KB) |
2. Ohranjanje naravnega in tradicionalnega v rezbarskem umetniškem deluUrška Školnik, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je predstavitev tradicionalne tehnike rezbarjenja z naravnim recikliranim materialom v umetniškem delu. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela.
Za boljše razumevanje tematike je v teoretičnem delu predstavljena ročna tehnika rezbarstvo, njena zgodovina in sporočilnost. Zgodovina rezbarstva je pomemben del prepoznavnosti slovenske kulture in njene dediščine. V namen predstavitve slovenske kulture rezbarstva so podani tudi primeri rezbarskih del slovenskih rezbarjev in rezbark.
V delu posvečamo pozornost tudi načinom rezbarjenja in pomembnosti ohranjanja tehnike v današnji družbi. Tradicija tehnike rezbarjenja je v 19. stoletju doživela drastično spremembo. Zaradi industrijske revolucije so se zaprle številne domače delavnice in začela se je množična proizvodnja. Prišlo je do upada zanimanja za tovrstno tehniko in s tem tudi do izumiranja ročnih spretnosti. V magistrskem delu so opisani načini, ki spodbujajo k ohranitvi in učenju te ročne tehnike. Pri izdelavi izdelka smo uporabili materiale, ki so bili že uporabljeni in zavrženi.
Praktični del magistrskega dela prikazuje samostojno rezbarsko delo – klop. Klop je narejena iz odpadnega materiala in vanjo je izrezljana zgodba o rudniku, svincu in onesnaženosti, povezana s krajevno problematiko stoletnega izkoriščanja in onesnaževanja narave ter okolice. Z uporabo odsluženega materiala smo želeli prikazati pomembnost ohranjanja narave in naravnih virov. S slikovnim gradivom so predstavljeni načrt, nastanek in končno umetniško delo.
Magistrsko delo se zaključi s refleksijo oblikovane klopi, v kateri so podani vsi pomembni faktorji za njen nastanek in pomen.
Ključne besede: rezbarstvo, razvoj rezbarstva, kulturna dediščina, krasilna tehnika, tehnika rezbarjenja, ohranjanje rezbarstva, naravni viri, onesnaževanje, recikliranje, umetniško delo – klop.
Objavljeno v DKUM: 12.11.2019; Ogledov: 1348; Prenosov: 139
Celotno besedilo (3,69 MB) |
3. Prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricahDanijel Davidović, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricah. Agroekologija obsega znanosti, načine kmetovanja in družbena gibanja za krepitev samooskrbnosti in prilagajanje podnebnim spremembam, tako da je utemeljena na pojmih ekologije, lokalnih virih, tradiciji, različnih deležnikih in večnamenskosti. Vključuje oskrbo s kakovostno hrano, surovinami, izdelki in storitvami na okoljsko in družbeno odgovoren način, zato je poleg kmetijstva pomembno razvijanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kot so obrtništvo, turizem in izobraževanje. V delu smo raziskovali agroekološke ukrepe, ki smo jih opredelili kot sredstva oziroma konkretne ureditve za udejanjanje agroekologije.
Sprva smo na podlagi znanstvene literature opredelili pojem in popisali agroekološke ukrepe v obliki preglednice. Nato smo ugotavljali razumevanje pojma v Sloveniji s pregledom literature in virov slovenskih znanstvenikov. Nadalje smo stanje agroekologije in popisanih agroekoloških ukrepov iz literature preverjali na terenu. Tako smo izvedli fokusno skupino s predstavniki območne razvojne agencije, s katero smo raziskali razumevanje in udejanjanje pojma v Osrednjih Slovenskih goricah. Opisne podatke na terenu smo zbrali tudi s terenskimi popisi. Pri tem smo uporabili lastno aplikacijo, ki smo jo zasnovali z orodjem Survey123 for ArcGIS. Prepoznane in popisane agroekološke ukrepe smo predstavili v preglednici in na zemljevidu.
Ugotovili smo, da agroekologija obsega pester nabor ukrepov, ki so uporabni pri načrtovanju kmetij ali kmetijskih pokrajin, za katere so značilni izzivi nizke samooskrbe in neugodnih vplivov podnebnih sprememb. Nekateri izmed ukrepov se v izbrani pokrajini že udejanjajo na ravni posameznih domačij in na ravni pokrajine, vendar obstajajo možnosti za izvajanje dodatnih ukrepov, s čimer se lahko prispeva k trajnostnem razvoju in krepi samozadostnost.
Ključne besede: agroekologija, Osrednje Slovenske gorice, naravni viri, samooskrba, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 1320; Prenosov: 217
Celotno besedilo (3,49 MB) |
4. Primerjalna analiza zelene rasti Slovenije in AvstrijeMaša Kolmančič, 2017, diplomsko delo Opis: Naši trenutni vzorci rasti gospodarstva niso učinkoviti. Bruto domači proizvod uporabljamo kot edino merilo gospodarskega napredka, vendar ta ni zadosten, ker ne upošteva prispevka naravnih dobrin k blaginji ljudi. Negospodarno ravnanje z naravnimi bogastvi lahko povzroči nepopravljivo škodo in ustvari ovire za gospodarsko rast in razvoj. Zato potrebujemo drugačne vzroce rasti, ki bodo omogočali napredek in razvoj, hkrati pa upoštevali dejstvo, da naravne dobrine niso neomejene. Potrebujemo strategijo, ki spodbuja zeleno rast in s tem določa okvir delovanja gospodarstva, v katerem bodo naravne dobrine še naprej zagotavljale vire, od katerih je odvisna naša blaginja. Kazalniki zelene rasti so zelo pomembni za naš nadaljnji razvoj. V pričujočem diplomskem projektu z analizo kazalnikov ugotavljamo v kolikšni meri Slovenija in Avstrija uresničujeta zeleno rast. Glede na izbrane kazalnike ugotavljamo, da so izbrani kazalniki zelene rasti v Sloveniji ugodnejši, ter da Slovenija na področju teh izbranih kazalnikov napreduje hitreje. Sklepamo, da bi z bolj obširno in poglobljeno analizo večih kazalnikov dobili bolj realno in jasno sliko stanja.
Ključne besede: zelena rast, trajnostni razvoj, naravni viri, kazalniki, Slovenija, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 22.12.2017; Ogledov: 1476; Prenosov: 181
Celotno besedilo (800,01 KB) |
5. "Prisilno" prilaščanje naravnih virov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMatjaž Pišljar, 2017, diplomsko delo Opis: Ljudje si že od samega začetka bivanja na zemlji prilaščajo naravne vire, ki so za njihova življenja nujno potrebni. Kot posledica tehnološkega razvoja in porasta števila ljudi, so se povečale tudi naše potrebe po naravnih virih. Diplomsko delo predstavlja tri glavna področja, oziroma glavne naravne vire, od katerih smo ljudje odvisni in nam omogočajo življenje, ki ga dandanes poznamo. Opisuje problematiko glede vode, naravnega vira, ki je za ljudi nujno potrebno živilo in je v današnjem času čedalje bolj izpostavljeno morebitnim nevarnostim zaradi onesnaževanja, prevelike porabe ter med drugim tudi privatizacije. Opisuje problematiko glede nafte, trenutno morda strateško najpomembnejše surovine, ter predstavlja relativno nov trend uporabe gensko spremenjenih organizmov v proizvodnji hrane za svetovno prebivalstvo. Prav tako izpostavlja samo pomembnost naravnih virov za življenje ter morebitno problematiko, ki bi lahko nastala, če bi se potrebe po življenjsko potrebnih surovinah, oziroma naravnih virih, na našem omejenem planetu še povečevale, kot posledica naraščanja števila ljudi. Izpostavlja tudi morebitne konflikte, ki bi lahko ali so nastali zaradi naravnih virov. Ugotovili smo, da se bo problematika oskrbe z naravnimi viri in dobrinami v prihodnje samo še stopnjevala, zaradi večanja populacije in potratne rabe že obstoječih resursov. To pomeni, da se bomo morali v prihodnosti osredotočati predvsem na koriščenje obnovljivih naravnih virov, kakor tudi na sam razvoj okolju prijaznejše tehnologije in spremembi našega vedenja do narave in porabe dobrin, ki nam jih le-ta ponuja.
Ključne besede: naravni viri, voda, nafta, dostop, privatizacija, onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.05.2017; Ogledov: 1700; Prenosov: 110
Celotno besedilo (997,69 KB) |
6. ŠTUDIJA PRISOTNOSTI MIKROBNIH POPULACIJ V NARAVNIH BAZENIHTamara Šuster, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preverili prisotnost mikrobnih populacij v naravnih bazenih. Opravili smo mikrobiološke analize, da bi ugotovili prisotnost naslednjih bakterij: Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa, Legionella sp. in Staphylococcus aureus. Prisotnost posameznih vrst bakterij smo zaznali, vendar smo ugotovili, da analizirane vode vsebujejo le majhne zametke teh bakterij, ki niso nevarne za človeka, saj se pričnejo razvijat, ko temperatura doseže 37°C. Ker je maksimalna temperatura vode v teh bazenih lahko največ 28°C, bakterije nimajo možnosti razvoja. Z opisom delovanja naravnega plavalnega bazena smo prav tako ugotovili, da so takšni biološki bazeni za človeka bolj prijazni kot bazeni z dodatkom klora.
Ključne besede: mikrobiološke analize, naravni plavalni bazeni, mikrobne populacije, vodni viri, fizikalno – kemijske analize
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1558; Prenosov: 116
Celotno besedilo (5,05 MB) |
7. MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE HIŠE V SLOVENIJIBarbara Knez, 2016, diplomsko delo Opis: Samozadostne hiše so bile na naših tleh še pred stoletjem pravzaprav edina vrsta gradnje bivalnih objektov, sedaj pa je že potreben premislek, za kakšno vrsto gradnje pravzaprav gre. Z razvojem in izgradnjo gospodarske javne infrastrukture se je predvidela tudi obvezna priključitev na izgrajene sisteme, ne glede na to, ali bi naravne danosti lahko omogočale samooskrbo objekta. Ponekod v tujini je ne zgolj zanimanje za samozadostne hiše, temveč tudi njihova postavitev ponovno v trendu. Sodobna tehnika, ki se vgrajuje vanje, omogoča enostavne rešitve za različne sisteme za oskrbo. Ob tem pa se nam poraja vprašanje, kako takšno, dandanes pravzaprav alternativno gradnjo, interpretira slovenska zakonodaja – ali je postavitev samozadostne hiše s pravnega vidika sploh mogoča? V diplomskem delu bomo skušali odgovoriti na to vprašanje, poleg tega pa bomo razložili termin samozadostne hiše, opisali sisteme, ki jo definirajo, tolmačili trenutno zakonodajo, analizirali odgovore pristojnih organov v zvezi s to problematiko ter podali ključne ugotovitve.
Ključne besede: gradbeništvo, samozadostna hiša, obnovljivi viri energije, naravni viri, minimalna komunalna oskrba, javna infrastruktura, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 3255; Prenosov: 420
Celotno besedilo (4,26 MB) |
8. Naravni potenciali regij in njihova rabaAna Vovk, 2002, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Zaradi neustrezne rabe naravnih potencialov se kažejo negativni vplivi v naravi, v naravnih virih in v človekovem bivalnem okolju. Spreminjanje naravnih potencialov zaradi vpliva različnih dejavnosti načrtujejo študije ranljivosti okolja. Geografski vidiki so v teh študijah premalo zastopani, saj se uveljavljajo ozki sektorski interesi, ki zapostavljajo pomembnost okolja kot geografskega kompleksa. Na primeru Dravinjskih goric, ki je kontaktna regija med panonsko in alpsko Slovenijo, je prikazana raba naravnih potencialov na osnovi biotopov.
Ključne besede: naravni viri, varstvo okolja, sonaravni razvoj, biotopi, raba tal, Slovenija, Dravinjske gorice
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1667; Prenosov: 444
Celotno besedilo (2,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Z LESENO EKOLOŠKO HIŠO DO SODOBNEGA IN OKOLJU PRIJAZNEGA DOMASimon Zor, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Predmet obravnave magistrske naloge predstavljajo lesene ekološke hiše. Te izpolnjujejo poglavitne smernice sedanjega in prihodnjega razvoja gradbeništva, saj združujejo lastnosti, ki imajo velik prispevek k ohranjanju spoštljivejšega odnosa do naravnega okolja. Lesena ekološka gradnja namreč temelji na uporabi naravnih gradbenih materialov, visoki energetski učinkovitosti, izrabi obnovljivih virov energije in zmanjšanju škodljivih izpustov v ozračje, hkrati pa zagotavlja varno in ugodno bivalno okolje. Skozi vsebino magistrske naloge so podrobneje predstavljene značilnosti lesene ekološke hiše, vezano na konstrukcijske sisteme, različne energetske rešitve, varnost in odpornost ter kakovost bivanja. Predstavljene so tudi lastnosti pasivnih in nizkoenergijskih hiš, ki veljajo za najbolj razširjen energetski koncept.
Problem, ki je v nalogi obravnavan, izhaja iz uporabe lesa pri gradnji hiš, saj ljudje v Sloveniji še vedno v veliki meri prisegamo na klasično opečno gradnjo. Razlog za nizek delež lesenih gradenj pri nas je po našem mnenju slaba seznanjenost ljudi o bistvenih značilnostih oziroma prednostih lesenih ekoloških hiš, kar privede do dvomov ljudi o tovrstnem načinu gradnje. Analiza raziskave, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom, je potrdila, da so ljudje razmeroma slabo seznanjeni z energetsko varčnim načinom lesene gradnje in ne poznajo bistvenih značilnosti oziroma prednosti, ki jih prinaša. S statistično metodo t-test smo ugotovili, da bi se anketirani, ki so bolj seznanjeni z lastnostmi in prednostmi lesene ekološke gradnje, raje odločili za izgradnjo tovrstne hiše kot ljudje, ki so slabo seznanjeni, s čimer smo potrdili svojo prvo hipotezo. Zaradi omenjenega smo predlagali izboljšavo v smeri intenzivnejšega oglaševanja preko televizije ter povečanja informiranosti širše javnosti o dogodkih oziroma srečanjih, ki temeljijo na promociji energetsko varčne ekološke gradnje.
Kot predlog izboljšave, ki bi olajšal pot do izvedbe naložbe, smo izpostavili še možnost izplačevanja nepovratnih finančnih spodbud pred oziroma med izvajanjem gradnje torej takoj, ko slovenski okoljski javni sklad odobri vlogo in ostalo dokumentacijo in ne šele po zaključku del. Možna alternativa bi bila tudi znižanje cen hiš za toliko, kot je predviden znesek subvencije, katero bi nato prejel proizvajalec kot preostanek do polne vrednosti hiše.
Druge hipoteze nismo v celoti potrdili, niti je nismo ovrgli, saj je njena vsebina zatrjevala, da so ljudje mnenja, da lesene ekološke hiše nudijo večjo mero ugodja in varnosti bivanja, kot klasične opečne hiše. Rezultati so razkrili, da ljudje lesenim ekološkim hišam pripisujejo večjo mero ugodja bivanja v primerjavi s klasično opečno hišo, ne pripisujejo pa jim višje stopnje varnosti.
Ključne besede: lesena ekološka gradnja, pasivne in nizkoenergijske hiše, naravni in okolju prijazni materiali, energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 19.02.2015; Ogledov: 1727; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,89 MB) |
