Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skupne dobrine človeštva in njihova dostopnost do dobrin, s katerimi človeštvo zadovoljuje svoje potrebe je neločljivo povezano z vprašanjem njihovega lastništva in odgovornosti zanje. V prvem odstavku 19. členu Stvarnega zakonika je zapisano, da je javno dobro stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Ta odstavek si ljudje razlagajo po svoje in v njem vidijo le koristi, ki jim pripradajo in nikakor ne tudi obveznosti. Čeprav zakon omogoča uporabo javnega dobra vsakomur, pod enakimi pogoji, ne smemo pozabiti, da smo omejeni z zakoni narave. Pretirana uporaba in brezskrbno ravnanje nas lahko pripelje do izgube, katero škodo bomo občutili šele kasneje. Pomembno je, da se do javnega dobra obnašamo kot do svoje lastnine, da z njim ravnamo bolj skrbno in ga previdno uporabljamo. Stari Rimljani so poznali tri vrste lastnine: res privatae (privatna lastnina), res publicae (javne stavbe, ceste in podobno) in res communes (darovi narave, ki pripadajo vsem). Prvi dve lastnini poznamo še danes, medtem ko smo na tretjo že skoraj pozabili in jo vse bolj zanemarjamo, uničujemo in brezobzirno izkoriščamo. Izkoriščanju so podvrženi predvsem tisti naravni viri, ki omogočajo ustvaranje dobička. Venadar se prav zaradi dobička, veliko zasebnikov zanima za nemoten dostop uporabe teh naravnih virov in prilastitev dobička. Ker je dobiček njihov edini cilj, se ponavadi dajatve za surovino naravnega vira povečajo in s tem lahko povečujejo revščino v državi, če si lokalno prebivalstvo teh dajatev ne more privoščiti. Največji problemi so predvsem z vodo, ki predstavlja osnovi vir za preživetje in je v nekaterih državah še vedno problem njene dostopnosti. Izkoriščanje in poseganje na naravne vire mora biti čim bolj pametno in preudarno, saj poznamo tudi neobnovljive naravne vire in njihovo uničenje bi lahko povzročilo veliko škodo vsem živim bitjem (ne samo ljudem).
Ključne besede: Naravni viri, državni dolg, vojna za vire, okoljski kapital.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 1462; Prenosov: 202
Celotno besedilo (815,37 KB)