Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bakterijska kontaminacija površin, ki vodi v nastanek biofilma, je velik problem na področju zdravstva, v prehrambni industriji, kozmetiki idr. Pojavile so se številne preventivne strategije odstranjevanja oz. zmanjševanja nastajanja bakterijskih adhezij, ki pripomorejo k zmanjšanju razvoja biofilma na površinah materialov. Polimerni materiali, iz katerih so v veliki meri izdelani medicinski pripomočki, so med uporabo navadno ugodni za adhezijo bakterij. V to skupino materialov sodijo tudi silikonski materiali, ki so nosilni material katetrov, timpanalnih cevk, dializnih in gastroenteroloških tub itd. Pri njih zaradi bakterijske adhezije posledično zelo pogosto prihaja do infekcij in pri kardiovaskularnih materialih tudi do strjevanja krvi. Polisaharidi so naravni biopolimeri, ki kažejo številne zdravilne učinke. Površinska obdelava z naravnimi ali modificiranimi polisaharidi, ki sodijo med biopolimere, različnih polimernih materialov za medicino, je obetavno inhibitorno sredstvo proti bakterijskim infekcijam. Z okoljevarstvenega vidika so to okolju prijazni agensi, saj so biološko razgradljivi in kompatibilni, njihova uporaba pa vpliva na zmanjšanje ogljičnega odtisa. V magistrski nalogi je bil poudarek na dveh naravnih biopolimerih, polisaharidih, to sta hialuronska kislina in fukoidan. Makromolekularne raztopine obeh biopolimerov so bile preučene z vidika biofilmskih inhibitornih premazov za silikonske filme. V teoretičnem poglavju so opisane njune glavne značilnosti. Eksperimentalni del zajema funkcionalizacijo silikonskega materiala z obema naravnima biopolimeroma. Sledila je podrobna študija interakcij med makromolekularnimi raztopinami z modelnimi silikonskimi površinami, kjer je bil preučen vpliv pH in koncentracije soli na adsorpcijo/desorpcijo. Slednje smo analizirali s pomočjo uporabe natančne kremenove mikrotehtnice. Kot modelni sistem so bili uporabljeni tanki silikonski filmi, narejeni z raztapljanjem silikona v toluenu in tvorbo filmov z metodo »spin-coating«. Fokus raziskave je bil na preučitvi biofilmskih inhibitornih lastnosti naravnih biopolimerov kot funkcionalnega premaza silikona proti razvoju biofilma. V ta namen se je v drugem delu naloge s kremenovo mikrotehtnico preučila afiniteta vezave proteinov na funkcionalizirane modelne silikonske filme.
Ključne besede: naravni biopolimeri, biofilm, medicinski pripomočki
Objavljeno v DKUM: 14.05.2019; Ogledov: 1539; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,00 MB)