Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je bil naš namen odkriti vlogo občin soustanoviteljic (Zreče, Mislinja, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica) in razvojnih institucij (RIC-Slovenska Bistrica, RRA Koroška, RRA Podravje-Maribor, ZRSVN) pri vzpodbujanju trajnostnega razvoja regijskega parka Pohorje, ki priložnostno povezuje družbene člene v lokalnem okolju. S pomočjo kvalitativne raziskave smo analizirali in kritično ovrednotili medobčinsko sodelovanje in sodelovanje razvojnih institucij. Zbiranje informacij je potekalo od 13. 4. do 9. 9. 2024. Z izvedbo devetih intervjujev smo dosegli zasičenost podatkov. Informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo odgovorov intervjuvanih so bile zadostne, da smo pridobili globji pogled na problematiko teme in zasnovali rezultate. Kljub temu, da je regijski park Pohorje v fazi ustanavljanja in je njihovo sodelovanje še v neformalni obliki, se vsi deležniki zavedajo, da je regijski park Pohorje nujno potreben za ohranjanje narave, kulturne krajine in pohorske identitete. Ključne naloge medobčinskega sodelovanja so vzpostavitve omejitev v regijskem parku Pohorje, sprememba zakonodaje in uvedba višjih kazni, vzpostavitev akcijskega načrta in mednarodno projektno sodelovanje. Kljub dolgoletnemu aktivnemu medobčinskemu sodelovanju se ponekod še pojavljajo težave zaradi nepripravljenosti, neodzivnosti in nesodelovanja turističnih ponudnikov, stihijske rabe prostora in zanemarjenje naravnih vrednot, kljub medijskemu opozarjanju in opozorilnim tablam v naravi. V skrbi za naravno okolje smo podali tri predloge, ki bi morali biti v razvojnem načrtu regijskega parka Pohorje, in ti so vzpostavitev regijskega centra, oblikovanje marketinške znamke in vzpostavitev spletne strani regijskega parka Pohorje.
Ključne besede: Regijski park Pohorje, vloga občin in razvojnih institucij, trajnostni razvoj turizma, medobčinsko sodelovanje, naravne vrednote.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,66 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali območje občine Krško. Občino Krško zaznamujejo bogata naravna in kulturna dediščina ter zgodovinska preteklost. V teoretičnem delu diplomske naloge smo pregledali zakonske podlage, definirali pojma naravna vrednota in naravna dediščina, predstavili delitev zvrsti naravnih vrednot in zavarovana območja. Sledila je opredelitev pojmov geoturizem in trajnostni turizem, opisali smo upravljanje naravne dediščine v turizmu ter cilje trajnostnega turizma. V predstavitvi obravnavanega območja občine Krško smo se osredotočili na geografski položaj, naravne vrednote ter analizirali turistično ponudbo območja in vključevanje naravnih vrednot vanjo. V empiričnem delu diplomske naloge smo kvantitativno in kvalitativno raziskovali prepoznavnost in pomembnost naravne dediščine, ozaveščenost širše in mnenje strokovne javnosti o vlogi in pomenu naravne dediščine v turistični ponudbi občine Krško in podali predloge za oblikovanje novih turističnih produktov. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo predlagali ideje za izboljšavo oblikovanja inovativnih turističnih produktov, trženja, promocije in izobraževanja kadrov, z namenom, da bodo naše ugotovitve služile deležnikom v turizmu pri razvijanju turistične ponudbe.
Ključne besede: naravna dediščina, Krško, narava, naravne vrednote, trajnost, turizem
Objavljeno v DKUM: 17.10.2019; Ogledov: 1993; Prenosov: 474
Celotno besedilo (2,17 MB)