Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pod javna naročila opredeljujemo vsa naročila, ki jih izvajajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javni zavodi, javna podjetja. Javno naročilo je vsakršno naročilo blaga, storitev ali gradnje, ki ga ustanova izvede in ki so nujno potrebna za njihovo delovanje. Seveda, ob upoštevanju Zakona o javnih naročilih (ZJN – 3), je ključno slediti osrednjim načelom, ki zavezujejo naročnike, kot so gospodarnost, učinkovitost, transparentnost, enakopravnost in sorazmernost. Obstaja tudi možnost prilagoditve svojih pravilnikov znotraj Zakona o javnih naročilih, ki zaostruje pogoje naročanja v določeni ustanovi. Pravilnik se pripravi na podlagi ZJN – 3, vendar dodatno specificira pogoje za naročnika. Vse se spremeni, v kolikor pride do naravne ali druge nesreče. V teh primerih za naročilo blaga, storitve ali gradnje naročnik ne more postopati po ZJN – 3 zaradi nujnosti, življenjsko in premoženjsko ogrožajočih posledic, do katerih bi lahko naravna ali druga nesreča privedla. V teh primerih se izvede naročilo blaga, storitve ali gradnje pri dobavitelju, kjer je glavni pogoj čim prejšnja zagotovitev blaga ali izvedba storitve. Naročilo mora biti izvedeno čim prej, da se lahko zagotovijo osnovni pogoji za življenje ter prepreči nadaljnja nevarnost. V diplomskem delu bomo predstavili javna naročila ter njihov pomen v javnem sektorju, se osredotočili na prednosti in slabosti pri javnih naročilih po izjemi. Predstavili veljavno zakonodajo za izvedbo teh javnih naročil ter analizirali primere javnih naročil oziroma naročil blaga in storitev v primeru naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor. V samem diplomskem delu bomo na podlagi primerov naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor raziskali, kakšna je bila poraba sredstev, kateri so bili ponudniki ter kakšna je bila pravna podlaga za izvedbo storitev oziroma dobavo blaga. Prav tako bomo raziskali, katere obrazce je potrebno izpolniti, iz katerega proračunskega vira se črpajo sredstva in na podlagi česa jih občina pridobi.
Ključne besede: javna naročila, ZJN – 3, izjeme, javni sektor, blago, storitve, gradnja, naravne in druge nesreče
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 131; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Živimo v času, ko so zaradi klimatskih in drugih sprememb naravne nesreče vse bolj pogoste. Podnebni scenariji kažejo, da bodo v Sloveniji zaradi globalnih podnebnih sprememb prihodnja desetletja toplejša, vse več bo poplav in skrajnih vremenskih pojavov, na kar se moramo pripraviti. Lahko rečemo, da je Slovenija globalno slabo pripravljena na podnebne spremembe, okolijski ukrepi pa bodo še naprej pomanjkljivi oziroma celo okolju škodljivi. Hkrati pa se bodo posledice naravnih nesreč kazale v obliki nastale škode v gospodarstvu, kmetijstvu in drugod. Naravne nesreče povzročijo škodo v Sloveniji skoraj vsako leto. Posledice naravnih nesreč je treba odpraviti v najkrajšem možnem času in tako preprečiti nastanek dodatne škode. V gospodarstvu je ključnega pomena kakovostna obnova, ki je sicer nekoliko dražja, vendar učinkovitejša. Pravni sistem v Sloveniji omogoča učinkovito pomoč gospodarstvu v primeru naravne nesreče. Sredstva v prvem interventnem ukrepu se dodelijo v prvih mesecih po nastanku nesreče. Drugi interventni ukrep sredstva dodeli na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, vendar je postopek nekoliko daljši, saj sredstva niso takoj na voljo. Kljub nastali škodi in z njo povezanimi odhodki, je lahko poslovni izid iz poslovanja pozitiven, saj lahko posamezniki ter podjetja nastalo škodo zavarujejo, prav tako pa jim na pomoč priskoči država. Poplave, žled in neurja s točo so višje sile, ki v nekaterih primerih dovoljujejo posebno davčno obravnavo. Hkrati pa so naravne nesreče eno izmed meril za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačila davka. Ker želimo raziskati naravne nesreče in njihov vpliv na okolje v skupini Impol 2000, d. d., bomo v podjetju skušali dobiti informacije o skrbi za okolje in o načrtih za prihodnost glede zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Zanimalo nas bo predvsem, kako obravnavajo naravne nesreče v podjetju in kako poteka odprava posledic naravnih nesreč.
Ključne besede: naravne nesreče, škoda, računovodske posledice, davčne posledice, tveganje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: Diplomsko delo opisuje, kdo so pomožni policisti v Republiki Sloveniji, kako poteka delo pomožnih policistov, za katere primere so vpoklicani. Kdaj ob naravnih in drugih nesrečah so največkrat vpoklicani, kako poteka njihovo usposabljanje ter katere so dejanske naloge, ki jih izvajajo na samem kraju nesreče. Zanimalo nas je tudi kakšne so njihove pravice in obveznosti in kakšni so pogoji za delo pomožnega policista ter kako poteka sodelovanje z drugimi službami ko dejansko privede do nesreče, na katero so vpoklicane vse intervencijske službe. Namen je bil pojasniti kakšno vlogo in pomen imajo pomožni policisti ob naravnih in drugih nesrečah ter ugotoviti kako pogosto je ta oblika sodelovanja v Slovenji sploh poznana. Zanimalo nas je tudi kako se delo pomožnih policistov razlikuje od redno zaposlenih policistov. Pomožni policisti pogosto pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah, kjer dobijo posebno vlogo kadar je treba nadomestiti redno zaposlene policiste, ki jih v tovrstnih nesrečah primanjkuje. V vseh nesrečah imajo enaka pooblastila kot aktivni policisti, razlika se kaže le v tem, da so na intervencijo vpoklicani le občasno, se pravi ob izrednih primerih, ko jih policija zares potrebuje. Po pogovoru z dolgoletnim pomožnim policistom smo ugotovili, da je njihovo delo še kako koristno, saj so na intervencijo vpoklicani kar dvakrat mesečno. Največkrat za naravne nesreče kot so večji požari in poplave, druge nesreče pa predvsem migracijska kriza za katero so pomožni policisti vpoklicani največkrat, sledijo pa jim še nesreče kot so prometne in železniške za takšne primere so vpoklicani manjkrat le ob večjih izrednih izjemah.
Ključne besede: diplomske naloge, policisti, naravne nesreče, druge nesreče, policija, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1214; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Članek obravnava vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji. Predstavili smo rezultate statističnega pregleda in izračunanih trendov, povprečnih temperatur, padavin in vodne bilance, v obdobju zadnjih tridesetih let v Sloveniji, za izbrane meteorološke postaje. V drugem delu smo statistično analizirali posamezne naravne nesreče in kartografske prikaze ocenjene škode, ki so jo povzročale naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji, v obdobju 2000‒2013.
Ključne besede: Slovenija, podnebje, klimatske spremembe, naravne nesreče, elementarne nesreče
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1756; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V preteklosti so večje naravne nesreče za seboj pustile ogromna razdejanja. Nekatere naravne nesreče se lahko pravočasno predvidi in s hitrim ukrepanjem prepeči hujše posledice. Obstajajo pa tudi naravne nesreče, ki jih je težje oz. nemogoče napovedati in človeštvu predstavljajo veliko presenečenje. Takšna naravna nesreča je tudi rušilni potres, kjer je moč pričakovati veliko stopnjo panike, prestrašenosti in zmede med ljudmi. Na območju Slovenije so potresi že v preteklosti večkrat povzročili hude posledice. Ljubljansko območje s potresno ranljivimi stavbami, visoko koncentracijo prebivalstva in številnimi dnevnimi migracijami upravičeno velja za potresno najbolj ogroženo območje v Sloveniji. Sistem zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji ureja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in je organiziran na državni, regijski in občinski ravni. Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu sprejme Vlada RS in se aktivira ob nastanku rušilnega potresa v kateremkoli delu Republike Slovenije. Omenjeni načrt predstavlja osnovo načrtom zaščite in reševanja ob potresu na občinski ravni. V okviru raziskovanja so bili pregledani dokumenti Mestne občine Ljubljana s področja zaščite, reševanja in pomoči. Kot glavne akterje pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči Načrt Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje ob potresu določa gasilske in reševalne službe, pripadnike Civilne zaščite, posamezne gospodarske družbe, zavode in druge organizacije ter posameznike z izvajanjem osebne in vzajemne zaščite. Po pridobljenih podatkih z raziskovalnega projekta POTROG lahko na območju Mestne občine Ljubljana v primeru rušilnega potresa pričakujemo večje število poškodovanih prebivalcev ter stavb in poškodovane infrastrukture. Omenjene službe zaščite in reševanja bodo, neposredno po potresu, zaradi uničene infrastrukture, porušenih ali delno porušenih hiš ter uničenih cestišč tako imele izjemno zahtevno in oteženo delo.
Ključne besede: krizno upravljanje, naravne nesreče, potresi, zaščita in reševaje, Ljubljana, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 3292; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,67 MB)