| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Računovodske in davčne posledice naravnih nesreč
Nika Janša, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko so zaradi klimatskih in drugih sprememb naravne nesreče vse bolj pogoste. Podnebni scenariji kažejo, da bodo v Sloveniji zaradi globalnih podnebnih sprememb prihodnja desetletja toplejša, vse več bo poplav in skrajnih vremenskih pojavov, na kar se moramo pripraviti. Lahko rečemo, da je Slovenija globalno slabo pripravljena na podnebne spremembe, okolijski ukrepi pa bodo še naprej pomanjkljivi oziroma celo okolju škodljivi. Hkrati pa se bodo posledice naravnih nesreč kazale v obliki nastale škode v gospodarstvu, kmetijstvu in drugod. Naravne nesreče povzročijo škodo v Sloveniji skoraj vsako leto. Posledice naravnih nesreč je treba odpraviti v najkrajšem možnem času in tako preprečiti nastanek dodatne škode. V gospodarstvu je ključnega pomena kakovostna obnova, ki je sicer nekoliko dražja, vendar učinkovitejša. Pravni sistem v Sloveniji omogoča učinkovito pomoč gospodarstvu v primeru naravne nesreče. Sredstva v prvem interventnem ukrepu se dodelijo v prvih mesecih po nastanku nesreče. Drugi interventni ukrep sredstva dodeli na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, vendar je postopek nekoliko daljši, saj sredstva niso takoj na voljo. Kljub nastali škodi in z njo povezanimi odhodki, je lahko poslovni izid iz poslovanja pozitiven, saj lahko posamezniki ter podjetja nastalo škodo zavarujejo, prav tako pa jim na pomoč priskoči država. Poplave, žled in neurja s točo so višje sile, ki v nekaterih primerih dovoljujejo posebno davčno obravnavo. Hkrati pa so naravne nesreče eno izmed meril za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačila davka. Ker želimo raziskati naravne nesreče in njihov vpliv na okolje v skupini Impol 2000, d. d., bomo v podjetju skušali dobiti informacije o skrbi za okolje in o načrtih za prihodnost glede zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Zanimalo nas bo predvsem, kako obravnavajo naravne nesreče v podjetju in kako poteka odprava posledic naravnih nesreč.
Ključne besede: naravne nesreče, škoda, računovodske posledice, davčne posledice, tveganje
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
Varstvo pred požari v naravnem okolju slovenske Obalne regije
Matej Sosič, 2021, diplomsko delo

Opis: Naravne in druge nesreče so dogodki, ki jih povzročijo nenadzorovane naravne ali druge sile. Tovrstni dogodki ogrožajo ljudi in živali ter povzročajo škodo na kulturni dediščini, premoženju in okolju. Za namen nadzorovanja in obvladovanja nesreč so v sistemu varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami vzpostavljeni posebni ukrepi, sile in sredstva. V Republiki Sloveniji je za namen zagotavljanja varnosti prebivalstva vzpostavljen sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sistem določa, katere so preventivne, zaščitne in reševalne ter sanacijske in druge dejavnosti, ki kot celota pripomorejo k zagotavljanju varnosti prebivalstva. Slovenska Obalna regija se sooča z raznimi vrstami naravnih in drugih nesreč. Požari v naravnem okolju predstavljajo na tem območju veliko nevarnost zaradi ugodnih pogojev za nastanek. Ker je požare v naravnem okolju nemogoče napovedati, je sistem še toliko bolj odvisen od pripravljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki imajo glavno vlogo pri zagotavljanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravni ali drugi nesreči. Za uspešno izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je na območju Obalne regije potrebno sodelovanje več pristojnih organov in služb. Sodelovanje je tako medorganizacijsko kot tudi medobčinsko. Požarna preventiva je ravno tako pomembna kot kurativa, zato se na območju Obalne regije izvajajo razni prostorski, gradbeni, tehnični in drugi ukrepi, ki pripomorejo k varovanju naravnega okolja pred požari.
Ključne besede: diplomske naloge, Obalna regija, naravne in druge nesreče, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, požari v naravnem okolju
Objavljeno: 01.09.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
Vloga pomožnih policistov ob naravnih in drugih nesrečah
Mateja Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje, kdo so pomožni policisti v Republiki Sloveniji, kako poteka delo pomožnih policistov, za katere primere so vpoklicani. Kdaj ob naravnih in drugih nesrečah so največkrat vpoklicani, kako poteka njihovo usposabljanje ter katere so dejanske naloge, ki jih izvajajo na samem kraju nesreče. Zanimalo nas je tudi kakšne so njihove pravice in obveznosti in kakšni so pogoji za delo pomožnega policista ter kako poteka sodelovanje z drugimi službami ko dejansko privede do nesreče, na katero so vpoklicane vse intervencijske službe. Namen je bil pojasniti kakšno vlogo in pomen imajo pomožni policisti ob naravnih in drugih nesrečah ter ugotoviti kako pogosto je ta oblika sodelovanja v Slovenji sploh poznana. Zanimalo nas je tudi kako se delo pomožnih policistov razlikuje od redno zaposlenih policistov. Pomožni policisti pogosto pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah, kjer dobijo posebno vlogo kadar je treba nadomestiti redno zaposlene policiste, ki jih v tovrstnih nesrečah primanjkuje. V vseh nesrečah imajo enaka pooblastila kot aktivni policisti, razlika se kaže le v tem, da so na intervencijo vpoklicani le občasno, se pravi ob izrednih primerih, ko jih policija zares potrebuje. Po pogovoru z dolgoletnim pomožnim policistom smo ugotovili, da je njihovo delo še kako koristno, saj so na intervencijo vpoklicani kar dvakrat mesečno. Največkrat za naravne nesreče kot so večji požari in poplave, druge nesreče pa predvsem migracijska kriza za katero so pomožni policisti vpoklicani največkrat, sledijo pa jim še nesreče kot so prometne in železniške za takšne primere so vpoklicani manjkrat le ob večjih izrednih izjemah.
Ključne besede: diplomske naloge, policisti, naravne nesreče, druge nesreče, policija, sodelovanje
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 497; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Kidričevo
Barbara Beranič, 2018, diplomsko delo

Opis: Narava in človek s svojimi dejavnostmi povzročata naravne in druge nesreče. Večje naravne in druge nesreče so tiste, ki lahko ogrozijo ali prizadenejo zdravje ali življenje ljudi, povzročijo večjo premoženjsko škodo ali povzročijo škodo v naravi oziroma okolju. Med naravne nesreče, ki najbolj ogrožajo Občino Kidričevo, uvrščamo potres, poplave, požare, neurja s točo, temperaturne ekstreme in sušo. Med druge nesreče, ki prav tako ogrožajo Občino Kidričevo, pa uvrščamo promet na avtocesti ter železniški promet, ki potekata skozi Občino Kidričevo, saj se največ nesreč zgodi prav na avtocesti, veliko manj nesreč je povezanih z železniškim prometom, a kljub temu obstaja nevarnost železniških nesreč. Sprva so se ljudje spopadali samo z naravnimi nesrečami, na katere sami niso imeli vpliva, z vse večjim tehnološkim napredkom pa so sami izzivali mnoge vse večje in pogostejše naravne ter druge nesreče. Vendar so se ljudje pri vsem tem naučili tudi preprečiti oziroma omiliti posledice nesreč. Sile za zaščito, reševanje in pomoč delujejo tako na državni kot na regijski ravni.
Ključne besede: naravne nesreče, varstvo pred nesrečami, ogroženost, zaščita, reševanje, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 758; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (901,16 KB)

5.
Vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče na območju Slovenije
Karmen Hozjan, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji. Predstavili smo rezultate statističnega pregleda in izračunanih trendov, povprečnih temperatur, padavin in vodne bilance, v obdobju zadnjih tridesetih let v Sloveniji, za izbrane meteorološke postaje. V drugem delu smo statistično analizirali posamezne naravne nesreče in kartografske prikaze ocenjene škode, ki so jo povzročale naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji, v obdobju 2000‒2013.
Ključne besede: Slovenija, podnebje, klimatske spremembe, naravne nesreče, elementarne nesreče
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 637; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Kritična energetska infrastruktura v Sloveniji
Meri Verdinek, 2018, diplomsko delo

Opis: Življenja si danes brez električne energije ni več moč predstavljati. Od električne energije je odvisno delovanje države, gospodarstva ter vpliva na kvaliteto življenja vsakega posameznika. Električna energija spada pod kritično energetsko infrastrukturo, kar pomeni, da lahko grožnje, ki ji pretijo, pravzaprav ogrožajo življenje ter tudi premoženje ljudi. Ena od groženj kritični elektroenergetski infrastrukturi so tudi naravne nesreče in vremenske ujme. V tovrstnih krizah je lahko elektroenergetska infrastruktura bolj ali manj ogrožena in/ali poškodovana, njene okvare pa posledično ogrožajo življenje ljudi ter živali, ogrožajo premoženje, kulturno dediščino ter nazadnje tudi okolje. Ena izmed naravnih nesreč, ki poleg viharjev ter mokrega in težkega snega ogroža elektroenergetsko infrastrukturo, je žled. Leta 2014 je Slovenijo prizadel katastrofalen žled. Poškodoval je precejšen del elektroenergetske infrastrukture po celotni Sloveniji, diplomsko delo pa se osredotoča na elektroenergetsko infrastrukturo podjetja Elektro Ljubljana, d.d. Diplomsko delo se na primeru tega žledoloma osredotoča na ocenjevanje ogroženosti kritične elektroenergetske infrastrukture in načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ter kakšno je vodenje v času krize v podjetju. Skozi intervjuje z zaposlenimi v podjetju Elektro Ljubljana, d.d. je podana podrobnejša percepcija nesreče in njenih posledic. V diplomskem delu se je ugotovilo, da je v slovensko zakonodajo možno implementirati spremembe, ki bi pozitivno vplivale na kritično elektroenergetsko infrastrukturo in sicer kabliranje električnih vodov brez pridobitve gradbenega dovoljenja, kar poleg preventivnega investiranja podpre tudi trajnost gradnje, saj je v primeru kabliranja življenjska doba električnega voda dvakrat daljša kot življenjska doba nadzemnega voda. Prav tako bi lahko v zakone implementirali omiljene postopke gradnje in tako ponovno podprli preventivno investiranje podjetij že v nekriznem času. Preventivno investiranje, kot je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, je možno izvajati s kabliranjem električnih vodov, s preventivno menjavo (pre)starih drogov ter tudi z uvedbo pomočnika dežurnega delavca podjetja izven delovnih ur podjetja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, krizno upravljanje, električna energija, naravne nesreče, žled, tveganja, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno: 26.03.2018; Ogledov: 1305; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Krizno upravljanje v primeru rušilnega potresa v Mestni občini Ljubljana
Katarina Lindič, 2017, magistrsko delo

Opis: V preteklosti so večje naravne nesreče za seboj pustile ogromna razdejanja. Nekatere naravne nesreče se lahko pravočasno predvidi in s hitrim ukrepanjem prepeči hujše posledice. Obstajajo pa tudi naravne nesreče, ki jih je težje oz. nemogoče napovedati in človeštvu predstavljajo veliko presenečenje. Takšna naravna nesreča je tudi rušilni potres, kjer je moč pričakovati veliko stopnjo panike, prestrašenosti in zmede med ljudmi. Na območju Slovenije so potresi že v preteklosti večkrat povzročili hude posledice. Ljubljansko območje s potresno ranljivimi stavbami, visoko koncentracijo prebivalstva in številnimi dnevnimi migracijami upravičeno velja za potresno najbolj ogroženo območje v Sloveniji. Sistem zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji ureja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in je organiziran na državni, regijski in občinski ravni. Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu sprejme Vlada RS in se aktivira ob nastanku rušilnega potresa v kateremkoli delu Republike Slovenije. Omenjeni načrt predstavlja osnovo načrtom zaščite in reševanja ob potresu na občinski ravni. V okviru raziskovanja so bili pregledani dokumenti Mestne občine Ljubljana s področja zaščite, reševanja in pomoči. Kot glavne akterje pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči Načrt Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje ob potresu določa gasilske in reševalne službe, pripadnike Civilne zaščite, posamezne gospodarske družbe, zavode in druge organizacije ter posameznike z izvajanjem osebne in vzajemne zaščite. Po pridobljenih podatkih z raziskovalnega projekta POTROG lahko na območju Mestne občine Ljubljana v primeru rušilnega potresa pričakujemo večje število poškodovanih prebivalcev ter stavb in poškodovane infrastrukture. Omenjene službe zaščite in reševanja bodo, neposredno po potresu, zaradi uničene infrastrukture, porušenih ali delno porušenih hiš ter uničenih cestišč tako imele izjemno zahtevno in oteženo delo.
Ključne besede: krizno upravljanje, naravne nesreče, potresi, zaščita in reševaje, Ljubljana, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 847; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
Vloga Slovenske vojske in Civilne zaščite v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Špela Gobec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Dandanes želi človek držati vse niti v svojih rokah, vendar pa mu narava tega ne dopušča, saj deluje po lastnih načelih, ki jih ljudje (še) nismo sposobni v celoti razvozlati. Ekstremni vremenski pojavi in s tem povezane naravne (in druge) nesreče nas vedno znova presenetijo. Glede na to, da jih ne moremo napovedati, se je na tem mestu smiselno vprašati, kako se na nesreče čim bolje pripraviti in kako v primeru le-teh ukrepati, da bodo njihove posledice čim manjše. V magistrskem delu smo tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika raziskali, kakšna je vloga Slovenske vojske in Civilne zaščite v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V prvem delu naloge smo v sklopu teoretičnih osnov predstavili nacionalno varnost Republike Slovenije, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vpetost Slovenske vojske in Civilne zaščite v ta sistem, proučili smo zakonodajo obravnavanega področja ... V empiričnem delu pa smo predstavili primer sodelovanja SV in CZ v naravni nesreči ŽLED 2014. Osredotočili smo se na žled v Zgornji Savinjski dolini in s pomočjo intervjujev sodelujočih pri odpravi posledic nesreče prikazali delovanje in sodelovanje SV in CZ na konkretnem primeru. V zadnjem delu naloge smo opozorili na nekatere pomanjkljivosti in predlagali rešitve za boljše sodelovanje v prihodnosti.
Ključne besede: Civilna zaščita, naravne nesreče, Slovenska vojska, Zgornja Savinjska dolina, žled
Objavljeno: 24.01.2017; Ogledov: 1048; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Izpad video nadzornih sistemov ob naravnih nesrečah
Luka Žontar, 2016, diplomsko delo

Opis: Video nadzor in naravne nesreče nas v današnjem času spremljajo na vsakem koraku. S pomočjo video nadzornih sistemov smo nadzorovani ali nadzorujemo nekoga drugega. Pri samem načrtovanju celotnega video nadzornega sistema igra zelo pomembno vlogo denar. Na podlagi višine denarja, ki smo ga pripravljeni vložiti v sistem ,je tudi odvisno ,kakšno kvaliteto video nadzornega sistema bomo imeli. V prvem delu diplomske naloge sem predstavil video nadzor ter naravne nesreče. Na splošno sem opisal vse najpomembnejše komponente, ki jih potrebuje video nadzorni sistem in brez katerih ne more delovati. Na kratko sem opisal naravne nesreče in kako pride do njih ter kateri dejavniki morajo biti prisotni, da pride do naravne nesreče. Predstavil sem področje varstva osebnih podatkov, ki ga v Sloveniji ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov iz leta 2007 ter zakaj se ljudje odločajo za krajo predmetov, ko pride do nastanka naravne nesreče in posledično do izpada video nadzornega sistema. S pomočjo strokovnjaka iz področja video nadzora sem dobil odgovor na najpomembnejše rešitve, ki so potrebne, da preprečimo izpade sistemov. V drugem delu sem opravil raziskavo o začetnem načrtovanju video nadzornih sistemov ter o vzpostavitvi varne brezžične internetne povezave. S strokovnjaki iz področja video nadzora sem opravil intervju in dobil odgovore na vprašanja. Vprašanja so bila razdeljena na dva sklopa. Vsak sklop je vseboval po pet vprašanj odprtega tipa. Na ta način se je lahko strokovnjak najlažje izrazil in odgovoril na zastavljeno vprašanje. Prvi sklop je zajemal splošna vprašanja iz področja video nadzora. Od strokovnjakov sem želel izvedeti njihov splošni pogled na video nadzor. V drugem delu sem strokovnjakom zastavili vprašanja, ki so bila strokovnega tipa. Želel sem izvedeti njihov strokovni pogled oziroma strokovno mnenje. Pred zaključkom in verifikacijo obeh postavljenih hipotez sem predstavil dobljene rezultate ter jih združil v razpravo.
Ključne besede: varovanje, tehnično varovanje, video nadzor, naravne nesreče, izpadi, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2016; Ogledov: 864; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (636,97 KB)

10.
Sodelovanje nevladnih organizacij v sistemu zaščite in reševanja v Sloveniji
Petra Čop, 2016, diplomsko delo

Opis: Sodelovanje prostovoljnih društev oziroma nevladnih organizacij v sistemu zaščite in reševanja. Njihove naloge ne obsegajo samo reševanja in pomoči temveč tudi preventivne ukrepe. Nevladne organizacije se v sistem zaščite in reševanja vključujejo prostovoljno, za kar imajo od države priznane tudi nekatere ugodnosti, kot sta finančna pomoč in zavarovanje. Prostovoljci predstavljajo nepogrešljivi člen sistema za zaščito in reševanje, saj je z njimi sistem učinkovitejši in nenazadnje tudi cenejši. Glavni predstavniki prostovoljcev so gasilci, ki imajo najdaljšo zgodovino in najbolj razvejano področje delovanja. Med pomembnejše spadajo še gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba in podvodna reševalna služba, ki imajo specifična znanja za reševanje na svojem področju. Rdeči križ Republike Slovenije predstavlja ključni člen za pomoč ljudem, saj zbira sredstva za pomoč ljudem v krizi tako v finančnem smislu kot tudi v zbiranju osnovnih življenjskih potrebščin in ponuja svoje stacionarije in nastanitvene enote, kamor se ljudje ob nesreči lahko obrnejo po pomoč. Ostala društva, kot so enote društev z reševalnimi psi, taborniki, skavti, radioamaterji in aeroklubi, v sistemu zaščite in reševanja sodelujejo redkeje, predvsem pri večjih nesrečah. Za sodelovanje nevladnih organizacij v sistemu zaščite in reševanja so zagotovljeni viri financiranja iz državnega proračuna in občin, kljub temu pa je s strani države vedno premalo sredstev za zaščito in reševanje. Status zaščite in reševanja je v Sloveniji dobro opredeljen, saj imamo na vseh področjih reševanja dobro strokovno izobražene ljudi, ki ob nesrečah priskočijo na pomoč, zaradi česar v prihodnosti ni načrtovanih kakšnih večjih sprememb, na primer v smeri večje profesionalizacije sistema zaščite in reševanja na račun manjše participacije prostovoljnih sil.
Ključne besede: nesreče, naravne nesreče, reševanje, zaščita, nevladne organizacije, prostovoljna društva, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 911; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (695,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici