1. Analiza turizma v občini SevnicaLuka Gošek, Katja Murkovič, Vasja Omahne, Jana Podvinšek, Lovro Požarnik, Nika Prevodnik, Tjaša Špenko, Karmen Enci, 2019, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: Sevnica, turizem, naravna dediščina, kulturna dediščina, gostinska ponudba, aktivnosti, doživetja
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 264; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (20,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Razvoj produktov narave in kulturne dediščine na območju Stične in okoliceŠpela Jerin, 2020, diplomsko delo Opis: Območje občine Ivančna Gorica je bogato z naravno in kulturno dediščino, ki je temeljna za razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov. V teoretičnem delu naloge smo preučili literaturo o trajnostnem in odgovornem turizmu. Predstavili smo območje Ivančne Gorice z vidika naravne in kulturne dediščine ter izvedli analizo SWOT območja. V empiričnem delu smo v obliki kvalitativne raziskave želeli ugotoviti stališča deležnikov turizma v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju o trajnostnem turizmu, dediščini in turističnih produktih. Z analizo podatkov smo ugotovili slab razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov v občini Ivančna Gorica. Ključni dejavniki slabše razvitosti so pomanjkanje organizacije in koordiniranja turizma v občini Ivančna Gorica. Razlog je tudi premajhno povezovanje deležnikov in pomanjkanje izobraženih kadrov v stroki turizma. Na podlagi pridobljenih ugotovitev in stališč smo ustvarili dva inovativna integralna turistična produkta, ki bi pripomogla k razvoju turizma na območju. Prvi turistični produkt z naslovom Doživetje dediščine v deželi kranjske čebele je namenjen starejšim parom, ki radi uživajo lokalno hrano in jih hkrati zanimata naravna in kulturna dediščina. Drugi turistični produkt z naslovom Družinsko Doživetje na Dolenjskem je namenjen mladim družinam, ki rade preživljajo aktivne in poučne počitnice.
Ključne besede: občina Ivančna Gorica, trajnostni razvoj, naravna in kulturna dediščina, turistična destinacija, turistični produkt
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 1432; Prenosov: 256
Celotno besedilo (2,95 MB) |
3. Vloga in pomen naravne in kulturne dediščine pri razvoju trajnostnega turizma na širšem območju Radgonskih goricMartina Senekovič, 2019, diplomsko delo Opis: Območje Radgonskih goric ima širok in pester nabor naravne in kulturne dediščine, ki je pomembna za razvoj trajnostnega turizma. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled literature, kjer smo spoznavali značilnosti dediščine ter trajnostno odgovorni turizem. Predstavili smo območje Radgonskih goric z vidika naravnih in družbeno geografskih značilnosti ter z namenom ovrednotenja dejavnikov turizma ter dediščine izvedli SWOT analizo. V empiričnem delu smo v obliki intervjuja raziskovali stališča turističnih deležnikov javnega sektorja, na področju dediščine s spremljajočo ponudbo za razvoj trajnostnega turizma. Ugotovili smo, da se turizem trajnostno ne razvija zaradi odsotnosti medsektorskega povezovanja, nerazvite turistične infrastrukture in človeških virov. Na podlagi pridobljenih stališč smo izvedli strateško načrtovanje, znotraj katerega smo zastavili vizijo in prioritete trajnostnega razvoja. Kot predlog prioritete smo oblikovali trajnostni produkt Po poteh dediščine Radgonskih goric.
Ključne besede: Radgonske gorice, naravna in kulturna dediščina, trajnostni razvoj turizma, trajnostni produkti
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 2868; Prenosov: 629
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Kulturna in naravna dediščina kot osnova za inženirsko oblikovanje spominkov : magistrsko deloTaja Recek, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se nanaša na spominkarstvo v Sloveniji. Razišče zgodovino, razvoj in pomen spominkarstva, ter vpliv dediščine na spominkarstvo. Glavni cilj naloge je bil razviti kolekcijo spominkov, ter prikaz celotnega razvoja produkta. V ta namen magistrska naloga obsega vse stopnje procesa inženirskega oblikovanja produkta: načrtovanje, koncipiranje, snovanje in razdelavo.
Ključne besede: kulturna dediščina, naravna dediščina, spominkarstvo, spominek, razvoj produkta, inženirsko oblikovanje
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1377; Prenosov: 170
Celotno besedilo (8,92 MB) |
5. INTERPRETACIJA V TURIZMU KOT NAČIN OHRANJANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINEJana Jeglič, 2016, diplomsko delo Opis: Za razvoj turizma je zelo pomembno, da se razvija tako, da ne ogroža naravne in kulturne dediščine nekega okolja in da upošteva potrebe, interese in kulturo lokalnega prebivalstva. Med načine, ki lahko pomembno vplivajo na ohranjanje dediščine, uvrščamo tudi turistične programe, v katere so vključene primerne in učinkovite oblike interpretacije. V nalogi smo zato predstavili pomen in oblike interpretacije ter pripravili predlog interpretacije dediščine, ki je še posebej prilagojena ciljni skupini najmlajših. Prvi otrokov stik z naravnimi vrednotami in s kulturno dediščino je njihovo ožje lokalno območje, ki ga začnejo najprej odkrivati in spoznavati.
Raziskava je potekala na območju občine Slovenska Bistrica, ki v svojem okolju vidi veliko možnosti za razvoj turizma. Naš namen je bil predlagati varen ter do narave in okolja prijazen obisk soteske potoka Bistrica – Bistriškega vintgarja, pomembne naravne vrednote. Raziskava se je dotaknila tudi predstavitve ohranjanja nesnovne kulturne dediščine – bajeslovnega izročila, ki je na tem območju izredno bogato. V predlogu, ki smo ga izdelali, smo se naslonili na literarno dediščino Jožeta Tomažiča in na predstavo Pohorska legenda, ki temelji na starodavni pripovedi o vodovniku, gospodarju tekočih in stoječih pohorskih voda. Za naravne vrednote in kulturno dediščino pa smo izdelali predlog, kako jih otrokom predstavimo z lutkami.
Ključne besede: naravna dediščina, kulturna dediščina, interpretacija dediščine, lutke, pravljice
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2576; Prenosov: 370
Celotno besedilo (552,18 KB) |
6. RAZVOJ TURISTIČNE KMETIJE NA RURALNEM OBMOČJU – OBČINA JURŠINCINina Pavlin, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomski seminar je osredotočen na turizem na podeželju. Turizem na kmetiji ima pomembno vlogo pri ohranjanju manjših kmetij, kjer kmetovanje ne omogoča preživetja. Turistične kmetije so izoblikovale stacionarni in izletniški turizem ali kombinacijo obeh. Ta prispeva k povečanju dohodkov na kmetiji in pospešuje gospodarski razvoj lokalne skupnosti.
Razvoj turizma in s tem turističnih kmetij povečuje delovna mesta na področju turizma, s tem pa izobrazbo in izkušnje. Poveča se povezanost z drugimi regijami, ki nam prinašajo dohodek, kar omogoča še razvoj lokalnega prebivalstva.
V empiričnem delu diplomskega seminarja sem predstavila naravne in kulturne znamenitosti občine Juršinci in izvedla anketo o učinkih turizma med domačini. Prikazala sem turistično kmetijo. Turizem na podeželju bi bil bolje razvit, če bi bili domačini med seboj povezani. Ne poznajo dovolj obravnavane kmetije in njene ponudbe. Med občani se ne prenaša informacija o ponudbi in storitvah obravnavane kmetije. Večina jih je zadovoljna s takšno ponudbo, kot je sedaj, zato ne bi spreminjali ničesar.
Značilnosti turistične ponudbe v občini:
- pestra kulturna dediščina,
- kulinarika,
- spoštljiv odnos do turistov,
- degustacija vrhunskih vin,
- geografska lega in dostopnost.
Ključne besede: turistična kmetija Moj dom, turizem na podeželju, kulturna in naravna dediščina občine Juršinci.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 2221; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI LOČE, ŽIČE IN ŠPITALIČ V OBČINI SLOVENSKE KONJICEJasmina Paj, 2015, diplomsko delo Opis: Turizem je v današnjih časih ena izmed prevladujočih panog gospodarstva. Njegov razvoj posredno in neposredno vpliva na posamezno območje, kraj oz. na krajevno skupnost. Turistična infrastruktura in superstruktura sooblikujeta naravo in okolje, turisti pa vplivajo na razvoj kraja in lokalnih prebivalcev, saj se ti zaradi turističnih obiskov izobražujejo, povezujejo in kot skupnost rastejo. Prav tako turizem posredno vpliva tudi na krepitev in rast naravne in kulturne dediščine.
Diplomsko delo z naslovom »Možnosti razvoja turizma na območju krajevnih skupnosti Loče, Žiče in Špitalič v občini Slovenske Konjice« opredeljuje obstoječo turistično ponudbo obravnavanega območja z navedenimi in opisanimi vsemi pomembnejšimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi ter tudi turistično infrastrukturo in superstrukturo. V diplomskem delu prikazujemo krajevne skupnosti v luči turističnega razvoja kot ene izmed oblik razvojnih možnosti vseh dotičnih krajevnih skupnosti. Hkrati proučujemo fizične in družbeno geografske značilnosti območja in njihov vpliv na razvoj turizma, možnosti razvoja različnih vrst turizma in vpliv turizma na lokalno okolje in prebivalstvo.
Turizem v KS Loče, Žiče in Špitalič trenutno še nima izrazito vidne vloge in tod tako sodi med manj donosne gospodarske panoge. Območje je bogato z neokrnjeno naravo, kulturno in zgodovinsko dediščino, vinotoči ter kmečkimi turizmi, zato ima vse pogoje za nadaljnji, pestrejši razvoj turizma. Na podlagi teh danosti se je v preteklosti že razvilo nekaj turističnih točk, ki danes lahko predstavljajo jedro nadaljnjega razvoja. Glavna turistična atrakcija je samostan Žička kartuzija, pa tudi druge manjše turistične točke danes »živijo« predvsem zaradi angažmaja lokalnih društev in slonijo na tako imenovanem medkrajevnem enodnevnem turizmu. Območje premore kar nekaj izletniških in turističnih kmetij, ki goste predvsem kulinarično razvajajo in se večinoma nahajajo ob Podpohorski vinsko-turistični cesti.
Za nadaljnji razvoj turizma na tem območju bi morali dodatno razvijati prenočitveni turizem, saj precejšnje število naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti potencialnim turistom omogoča večdnevne izlete. Za zaokroževanje le-teh pa je potrebno predvsem globlje in bolj celovito povezovanje medkrajevnih turističnih in ostalih društev, ki so tod gonilo turističnega razvoja, pa tudi povezovanje na medobčinski ravni. Dodatno bi bilo potrebno urediti tudi pohodniške in kolesarske poti, saj bi tako lahko turistom ponudili aktivno preživljanje prostega časa in ogled znamenitosti na drugačen, bolj zdrav način. Celotno turistično ponudbo bi bilo potrebno turistom bolje predstaviti in približati, predvsem z raznovrstnimi inovativnimi marketinškimi pristopi v obliki različnih aktivnosti (prireditve, sejmi, turistične tržnice, aktivno počitnikovanje, odkrivanje krajevne naravne in kulturne dediščine …). Dolgoročno gledano je razvoj turizma na območju podeželskih krajevnih skupnosti vsekakor pozitiven proces, ki bi pripomogel k razvoju območja, a seveda le v primeru sonaravne in trajnostno naravnane turistične dejavnosti.
Ključne besede: turistični razvoj, turistična ponudba, geografija turizma, krajevne skupnosti Loče, Žiče in Špitalič, izletniški turizem, turistične kmetije, naravna in kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 2570; Prenosov: 317
Celotno besedilo (11,10 MB) |
8. Vključevanje naravne in kulturne dediščine v produkte trajnostnega turizma na območju PrlekijeTomi Špindler, 2015, diplomsko delo Opis: Turizem predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost na območju Prlekije. V sklopu diplomske naloge so opredeljena načela trajnostnega turizma, ki so temelj za ustvarjanje na naravi temelječih turističnih produktov. Prlekija je v diplomski nalogi opredeljena kot območje enajstih občin. Predstavljena je turistična dejavnost na tem območju, kjer lahko najdemo bogato naravno in kulturno dediščino v bližini že uveljavljenih turističnih destinacij. V diplomski nalogi je v obliki seznama predstavljena nepremična kulturna dediščina, ki zajema stavbno dediščino, memorialno dediščino, vrtnoarhitekturno dediščino, naselbinsko dediščino in kulturno krajino. Posebej pa so predstavljeni muzeji, ki v veliki meri hranijo in predstavljajo premično in živo kulturno dediščino Prlekije. Seznam naravne dediščine zajema naravne vrednote, območja Natura 2000 in zavarovana območja Prlekije. Predstavljen je tudi kritični pogled na turizem v Prlekiji v obliki SWOT analize. S pomočjo seznama naravne in kulturne dediščine so izdelani novi turistični produkti, ki povezujejo bogato dediščino Prlekije.
Ključne besede: turizem, Prlekija, naravna dediščina, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 17.09.2015; Ogledov: 3999; Prenosov: 756
Celotno besedilo (1,98 MB) |
9. NAČRTOVANJE IN RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJEBarbara Jurić, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala načrtovanje in razvoj občine Šentjur. Namen diplomske naloge je orisati turistično ponudbo občine Šentjur, analizirati mnenja domačinov o razvoju turizma v njej ter prikazati njegove glavne prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti pri razvoju turizma v občini Šentjur.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del načrtovanja turizma – strateški in celostni pristop, odnos in stališča turističnih vplivov, modeli načrtovanja turizma, vplivi turizma na regionalni razvoj in ključni dejavniki uspeha. Predstavljena je občina Šentjur, njen zgodovinski oris, dostopnost destinacije, stanje turizma v občini, kulturna in naravna dediščina ter ostale aktivnosti.
V empiričnem delu naloge sem z analizo med domačini občine Šentjur prišla do ugotovitev, da z vidika domačinov pozitivni presegajo negativne vplive razvoja turizma, občina ima več prednosti kot pomanjkljivosti, domačini pa na občino Šentjur s turističnega vidika gledajo zelo dobro.
Ključne besede: občina Šentjur, razvoj turizma, zaznavanje vpliva turizma pri domačinih, kulturna in naravna dediščina, stanje turizma v občini, turistična destinacija, swot analiza turistične ponudbe.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2014; Ogledov: 2269; Prenosov: 315
Celotno besedilo (1,76 MB) |
10. MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI DUPLEKAna Rajšp, 2012, diplomsko delo Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnosti razvoja turizma v občini Duplek. Na podlagi tega namena smo analizirali fizično-geografske in družbeno-geografske značilnosti tega območja.
Na območju občine Duplek je bila v preteklosti razvita predvsem kmetijska dejavnost, počasi se to spreminja, danes prihajajo v ospredje nove gospodarske dejavnosti kot so trgovina, gradbeništvo in tudi turizem.
Turizem, ki trenutno ni razvit, kot bi lahko bil, da bi postal pomembna gospodarska dejavnost za občino, zahteva vlaganja v določeno infrastrukturo in zavedanje o naravnih in kulturnih danostih, ki jih ima to območje.
Na podlagi analize geografskih značilnosti občine, smo ugotovili, da ima občina ugodno prometno lego, saj leži ob regionalni cesti Maribor–Ptuj in je od obeh večjih mest oddaljena približno enako, kar je pomemben dejavnik za prihod turistov iz obeh smeri kot tudi iz smeri Lenarta in njegovih okoliških krajev.
Občina ima ugodne klimatske razmere, ki omogočajo športne dejavnosti tako poleti kot tudi pozimi, precej topla do vroča poletja omogočajo možnost ribolova, nogometa, malega nogometa, sprehodov po sprehajalnih poteh. Zime s snegom omogočajo smučarske skoke. Pomemben vpliv ima podnebje tudi na kulturne prireditve, ki jih v občini ni malo. Od predstav na letnem gledališču na Vurberku, Vurberškega festivala kot tudi drugih prireditev na različnih prireditvenih prostorih v občini.
Na območju občine je veliko naravnih in kulturnih spomenikov, ki so turistično zanimivi, vendar so pogosto premalo izpostavljeni in predstavljeni. S svojo gostoljubnostjo privabljajo tudi gostišča, turistične kmetije, kmečki turizmi in vinotoči.
Potrebna bi bila vlaganja v turistične komplekse, kjer bi lahko turisti prenočili, saj bi se povečalo število gostov, ki bi prihajali za več dni in ne zgolj na kakšno prireditev.
Z izgradnjo rekreacijskega centra bi se število možnosti za turizem bistveno povečalo, povečal bi se tudi delež turistov iz okoliških krajev, odprla bi se nova delovna mesta za prebivalce občine, zmanjšala bi se brezposelnost in povečal bi se bruto družbeni produkt na prebivalca.
Ključne besede: turizem, športno rekreacijski center, naravna in kulturna dediščina, prireditve, turistična ponudba, turistični potencial, občina Duplek.
Objavljeno v DKUM: 12.02.2013; Ogledov: 3290; Prenosov: 310
Celotno besedilo (4,23 MB) |
