| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
TURISTIČNI POTENCIAL OBČIN BISTRICA OB SOTLI, KOZJE IN PODČETRTEK
Mojca Valenčak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem najprej opredelila temo, o kateri sem nameravala pisati. Izpostavila sem namen naloge, opredelila cilje, ki sem jih tekom pisanja diplomske naloge skušala doseči in izpostavila trditve, ki sem jih dokazovala. V drugem poglavju sem izpostavila osnovne pojme, na katere se navezuje celotna diplomska naloga. Opredelila sem pojme: naravna in kulturna dediščina, regijski park, zavarovana območja in Natura 2000. Nato sem predstavila zakonodajo z varstvom kulturne dediščine in zakon o ohranjanju narave. Tretje poglavje sem namenila geografskem orisu obravnavanega območja. Ugodna lega, pester relief, reka Sotla in slikovita flora ter favna nam prikažejo pokrajino Kozjansko v posebni luči. Sledi podpoglavje, v katerem opisujem demografsko, izobrazbeno, ekonomsko ter funkcijsko podobo občin: Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek. Sledi oris življenja v obmejnem območju in v zavarovanem območju, v Kozjanskem regijskem parku. Poglavje štiri je najobsežnejše, saj sem v njem predstavila bogato naravno in kulturno dediščino. Opisujem naravne znamenitosti, sakralno kulturno dediščino, arheološke spomenike, arhitekturno dediščino in etnološko dediščino. V petem poglavju sem predstavila turistično ponudbo območja. V prvem podpoglavju sem opisala glavnega oglaševalca turizma v obravnavanem območju – Terme Olimia, nato sem v tabelah povzela turistično infrastrukturo (gostišča, restavracije, bari, turistične kmetije, vinotoči) ter opisala že obstoječe turistične poti. Dodala sem tri predloge novih kolesarskih turističnih poti in en predlog učne kolesarske poti. Potem sem opisala kaj območje nudi v t.i. dodatni ponudbi, ki sem jo dopolnila z društvenim dogajanjem ter prireditvami, ki jih društva organizirajo. Območje premore veliko društev, ampak dejavnost se od društva do društva zelo razlikuje. Šesto poglavje odkriva turistično ponudbo Kozjanskega regijskega parka, ki je z vsakim letom bolj aktiven na področju trženja turističnih produktov. V zadnjem poglavju sem predstavila vpliv razvoja Term Olimia na geografsko podobo območja. Analizirala sem vpliv Term Olimia na zaposlenost prebivalcev v terciarnem sektorju. Ugotovila sem neposredne učinke turističnega razvoja na območje. V zaključku povzemam vse priložnosti za večji razmah turizma v območju ter predstavim tako prednosti kot slabosti za razvoj turizma v obravnavanem območju.
Ključne besede: Kozjanski regijski park, naravna in kulturna dediščina, turistična ponudba, zdraviliški turizem, športnorekreacijski turizem, občina Bistrica ob Sotli, občina Kozje, občina Podčetrtek, zavarovana območja, Natura 2000
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3626; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (13,27 MB)

4.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V ŠMARTNEM NA POHORJU
Kristina Pregl, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osredotočena na turizem na podeželju. V literaturi najdemo zglede, da ima turizem na podeželju pozitiven vpliv na razvoj turizma in gospodarski razvoj nekega kraja. Prikažem možnosti razvoja trajnostnega turizma na kmetijah in povezavo med turizmom in rekreacijo. V empiričnem delu prikažem obstoječo turistično ponudbo v Šmartnem na Pohorju z njegovo okolico in možnosti za razvoj turistične ponudbe Posebna pozornost je namenjena turizmu na kmetijah, ki je še nerazvit. Po mnenju anketirancev so v Šmartnem številne možnosti za razvoj turizma, predvsem na področju turističnih kmetij. Ugotavljam, da domačini ne znajo izkoristiti danosti, ki jih kraj ponuja. Spoznala sem, da lahko povezave med ljudmi in sodelovanje z odgovornimi za razvoj turizma v kraju popestrijo turistično ponudbo posameznih ponudnikov in kraja v celoti. Ugotovila sem, katere turistične zvrsti imajo večje možnosti razvoja in predstavila nekatere predloge za pospeševanje turistične ponudbe. Prepričana sem, da lahko turizem v Šmartnem domačinom omogoči lepo prihodnost. Turizem je lahko vir dodatnega zaslužka, kar pa je najpomembnejše, razvoj turističnih kmetij lahko prepreči odseljevanje mladih ljudi, saj so prav mladi najpomembnejši za ohranitev kmetijstva, ki bo omogočil tudi razcvet turizma.
Ključne besede: Šmartno na Pohorju, trajnostni turizem na podeželju, turizem na kmetiji, ekološko kmetijstvo, razvijanje turistične ponudbe, športno-rekreacijski turizem, naravna in kulturna dediščina.
Objavljeno: 05.02.2010; Ogledov: 2593; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
KULTURNA ZGODOVINA ROGAŠKE SLATINE Z OKOLICO
Monika Strašek, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina Rogaške Slatine in njene okolice. Območje Rogaške Slatine je geografsko orisano. Opisan je kulturnozgodovinski razvoj Rogaške Slatine, ki je ves čas povezan z mineralnimi vrelci; sledijo opisi steklarske in druge industrije, vzgojno-izobraževalnih in kulturno-izobraževalnih ustanov, kulturnih društev, kulturnozgodovinskih spomenikov, naravnih znamenitosti, sakralne dediščine in osebnosti, ki so povezane s kulturno zgodovino Rogaške Slatine. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Ključne besede: Rogaška Slatina, kulturna zgodovina, mineralna voda, steklarstvo, kulturna dediščina, naravna dediščina, osebnosti.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3611; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

6.
EVIDENTIRANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI POLJČANE ZA IZOBRAŽEVALNE NAMENE
Jasmina Pahole, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo možnosti vključevanja naravne in kulturne dediščine v občini Poljčane za izobraževalne namene. Najprej smo z deskriptivno metodo prikazali stanje varovanih in zavarovanih površin v Sloveniji ter zakonodajo, ki velja zanje. V učnem načrtu geografije v osnovni in srednji šoli (splošni gimnaziji) smo poudarili cilje, za dosego katerih je predvideno terensko delo ali ekskurzija. Z metodo ocenjevalnih listov za naravne znamenitosti ter kulturne spomenike smo na terenu evidentirali naravno in kulturno dediščino v občini Poljčane ter poiskali možnosti njenega vključevanja v izobraževalne procese. Ugotovili smo, da ima občina Poljčane zelo bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo je prek učnih poti ter ekoremediacijskega (ERM) poligona v Modražah zelo dobro vključila v izobraževanje. Z vzpostavitvijo Razvojnega centra narave v Poljčanah, Centra naravne in kulturne dediščine ter Infocentra za geologijo, geomorfologijo in rudarstvo ter preostale izobraževalne infrastrukture pa ima občina Poljčane zelo dobro možnost, da postane izobraževalno in promocijsko središče tovrstnih projektov v Sloveniji in tem delu Evrope.
Ključne besede: naravna in kulturna dediščina, občina Poljčane, trajnostni razvoj, ekoremediacijski poligon, Učilnica v naravi, Razvojni center narave
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2286; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

7.
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA V TURISTIČNI PONUDBI OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
Irena Janšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar je osredotočen na naravno in kulturno dediščino občine Ravne na Koroškem. Naravna in kulturna dediščina sooblikujeta turistično ponudbo in sta zelo pomembni za turizem ter za promocijo kraja, mesta ali občine. Dediščina ima eno ključnih vlog v turizmu. Je pomembna sooblikovalka vsebine turistične ponudbe. Skupaj z naravo, njeno dediščino ter socialnim okoljem, v katerem se je razvijala, predstavlja primarno turistično ponudbo in osnovo turističnega povpraševanja. Naravna in kulturna dediščina ter turizem so postali glavni vir dohodka za mnoge skupnosti in države po vsem svetu. Ne le da ustvarjajo nova delovna mesta ampak tudi prinašajo dohodke od zunanjih skupnosti in drugih držav, kar omogoča razvoj lokalnega gospodarstva. Obstaja veliko pogojev in sredstev, ki so potrebni za uspeh. Obstaja veliko nacionalnih in mednarodnih organizacij, ki skrbijo za kulturno in naravno dediščino. Te zagotavljajo strokovno znanje in podporo. Sem spadajo United Nations World Tourism Organization (UNWTO), The European Commission, The European Regional Development Fund (ERDF), the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESCO), World Travel and Tourism Council in Organization of World Heritage Cities. Med pisanjem diplomskega seminarja sem tudi izvajala anketo, s čimer sem želela ugotoviti, kako dobro prebivalci Raven na Koroškem poznajo naravno in kulturno dediščino. Anketiranci so bili glede nekaterih vprašanj zelo neopredeljeni. Pomembne ugotovitve ankete: o domačini premalo sodelujejo pri snovanju turistične ponudbe, o premalo promoviranja občine, o domačini so zelo nezadovoljni s stanjem nekaterih objektov ( Rimski vrelec, grad Javornik,.…), večina jih predlaga obnovitev, o občina premalo stori na področju turizma, o z dobrim investitorjem bi lahko dokončali dela na smučišču Ivarčko — Ošven in s tem omogočili ponovno obratovanje smučišča, o v turistični ponudbi anketiranci pripisujejo največji pomen Prežihovi bajti.
Ključne besede: KJUČNE BESEDE: naravna in kulturna dediščina, občina Ravne na Koroškem, nepremična in premična kulturna dediščina.
Objavljeno: 14.01.2011; Ogledov: 3419; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (636,98 KB)

8.
ULICE IN TRGI PTUJA
Romana Breznik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene ulice Ptuja, katerih izvor imena je povezan z osebnostmi ali znamenitostmi, ki so zaznamovale mesto ali bližnjo okolico. Podane so splošne značilnosti Mestne občine Ptuj ter njen geografski oris. Predstavljeni so posamezniki, po katerih se ulice imenujejo. Opisane so večje kulturne znamenitosti na osrednjih ptujskih ulicah in trgih. Pri uporabi in interpretaciji virov je bila uporabljena deskriptivna metoda, predstavitev zgodovinskih dejstev, oseb in znamenitosti pa je bila izvedena z zgodovinsko metodo ter metodo analize in sinteze.
Ključne besede: Ptuj, ulice in trgi, osebnosti, kulturna dediščina, naravna dediščina.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2493; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

9.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI DUPLEK
Ana Rajšp, 2012, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnosti razvoja turizma v občini Duplek. Na podlagi tega namena smo analizirali fizično-geografske in družbeno-geografske značilnosti tega območja. Na območju občine Duplek je bila v preteklosti razvita predvsem kmetijska dejavnost, počasi se to spreminja, danes prihajajo v ospredje nove gospodarske dejavnosti kot so trgovina, gradbeništvo in tudi turizem. Turizem, ki trenutno ni razvit, kot bi lahko bil, da bi postal pomembna gospodarska dejavnost za občino, zahteva vlaganja v določeno infrastrukturo in zavedanje o naravnih in kulturnih danostih, ki jih ima to območje. Na podlagi analize geografskih značilnosti občine, smo ugotovili, da ima občina ugodno prometno lego, saj leži ob regionalni cesti Maribor–Ptuj in je od obeh večjih mest oddaljena približno enako, kar je pomemben dejavnik za prihod turistov iz obeh smeri kot tudi iz smeri Lenarta in njegovih okoliških krajev. Občina ima ugodne klimatske razmere, ki omogočajo športne dejavnosti tako poleti kot tudi pozimi, precej topla do vroča poletja omogočajo možnost ribolova, nogometa, malega nogometa, sprehodov po sprehajalnih poteh. Zime s snegom omogočajo smučarske skoke. Pomemben vpliv ima podnebje tudi na kulturne prireditve, ki jih v občini ni malo. Od predstav na letnem gledališču na Vurberku, Vurberškega festivala kot tudi drugih prireditev na različnih prireditvenih prostorih v občini. Na območju občine je veliko naravnih in kulturnih spomenikov, ki so turistično zanimivi, vendar so pogosto premalo izpostavljeni in predstavljeni. S svojo gostoljubnostjo privabljajo tudi gostišča, turistične kmetije, kmečki turizmi in vinotoči. Potrebna bi bila vlaganja v turistične komplekse, kjer bi lahko turisti prenočili, saj bi se povečalo število gostov, ki bi prihajali za več dni in ne zgolj na kakšno prireditev. Z izgradnjo rekreacijskega centra bi se število možnosti za turizem bistveno povečalo, povečal bi se tudi delež turistov iz okoliških krajev, odprla bi se nova delovna mesta za prebivalce občine, zmanjšala bi se brezposelnost in povečal bi se bruto družbeni produkt na prebivalca.
Ključne besede: turizem, športno rekreacijski center, naravna in kulturna dediščina, prireditve, turistična ponudba, turistični potencial, občina Duplek.
Objavljeno: 12.02.2013; Ogledov: 1992; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici