Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1. V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti. Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne. Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Ključne besede: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 88; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Danes je stik z naravo in primarna izkušnja marsikateremu otroku onemogočena. Ker otroci prva leta veliko časa preživijo v vrtcu, so vzgojitelji tisti, ki morajo otrokom približati naravo in jim omogočiti prijetne aktivnosti v njej. V diplomskem delu smo se osredotočili na doživljajsko pedagogiko, v opazovanje in koncentracijo otrok. S pomočjo strokovne literature smo podrobno predstavili kaj doživljajska pedagogika je, njen namen, cilje in načela. Nadaljevali smo s pisanjem o razvoju otrokovega opazovanja ter predstavili delo Josepha Cornella, avtorja igre Zakrita steza, ki je srž našega diplomskega dela. V praktičnem delu smo načrtovali izvedbo igre Zakrita steza skozi tri letne čase pomladi, poleti in jeseni. Igro smo izvajali v bližnjem gozdu, z otroki skupine Pikapolonice (4–5 let). Igro smo analizirali s pomočjo vnaprej pripravljenih opazovalnih listov. Ob nastajanju diplomskega dela smo spoznali, da so otroci z načrtovano dejavnostjo pridobili nove naravoslovne izkušnje. Otroci so se seznanili z naravoslovno igro Zakrita steza. Skozi večkratna ponavljanja igre so razvili natančno opazovanje in se urili v koncentraciji. Ob analizi smo ugotovili, da so otroci v dejavnostih uživali, se sprostili in izražali pozitivna čustva. Takšen način dela je neznan tudi vzgojiteljem, zato si v prihodnje želimo več podobnih načrtovanih dejavnosti.
Ključne besede: narava, doživljajska pedagogika, opazovanje, naravoslovna igra Zakrita steza
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 277; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je lutka, ter opisali vrste lutk, ki smo jih uporabili v praktičnem delu. Poudarili smo tudi pomen Kurikuluma za vrtec ter opisali možnosti povezovanja lutk z naravo. Opisali smo vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu in gledaliških dejavnostih ter vlogo otroka v lutkovnem procesu. Predstavili smo pomen zgodnjega srečanja z lutko, in sicer pomen lutke pri razvoju otroka, oblikovanju socialnih veščin ter razvoju domišljije, komunikacije in ustvarjalnosti. Na področju narava smo raziskovali vremenske pojave, ki smo jih v teoretičnem delu tudi opisali. Osredotočili smo se na dež, sneg, oblak, točo, mavrico ter veter in jih otrokom v praksi tudi predstavili. V praktičnem delu smo v več pripravah spoznavali vremenske pojave skozi lutkovno-gledališke dejavnosti. Namen projekta je bil, da otroci na zabaven in sodoben način uresničujejo vzgojno-izobraževalne cilje. Projekt smo izvedli v vrtcu pri Osnovni šoli Muta, v skupini otrok, starih od 3 do 5 let. Z različnimi lutkovnimi tehnikami, kot so ročna lutka, mimična lutka, lutka na palici, senčna lutka in ploska lutka, z gledališkimi predstavami in vremensko karto so otroci usvajali pojme vremenskih pojavov in se seznanjali z njihovim nastankom. Projekt smo zaključili s preverjanjem pridobljenega znanja o vremenskih pojavih skozi lutkovno-gledališke dejavnosti.
Ključne besede: lutke, narava, vremenski pojavi, lutkovne predstave, gledališke predstave, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 474; Prenosov: 106
Celotno besedilo (5,83 MB)

Opis: Diplomsko delo Pomen izkustvenega učenja predšolskih otrok za spoznavanje gozda in živali v njem prinaša rezultate pridobljene na podlagi izkustvenega učenja. S skupino 24 otrok smo v gozdu raziskovali drevesna debla in krošnje, ter v zgornjih plasteh prsti iskali drobne živali. Otroci v starosti 5-6 let so se tekom večdnevnega raziskovanja gozda naučili veliko o izbranih drevesnih in živalskih vrstah.. Njihovo znanje o drevesnih vrstah in živalih smo preverili pred in po 8 dnevnem raziskovanju gozda. Otroke smo usmerili v opazovanje, raziskovanje in prepoznavanje treh drevesnih vrst (navadna smreka, hrast dob, navadna bukev) in petih vrst drobnih živali tal (navadna strigalica, stenica, ozka striga, železna kačica, navadni prašiček). Pri drevesnih vrstah so otroci raziskovali liste, plodove in skorjo posameznih dreves. Pri živalih pa so raziskovali gozdna tla in iskali njihova bivališča ter opazovali njihovo telesno zgradbo. Rezultati raziskave nam kažejo, da je pri otrocih napredek v znanju. Še posebej se napredek opazi pri otroku (OC1), ki po mnenju vzgojiteljice ni bil motiviran za dejavnosti s področja narave in pred raziskovanjem v gozdu ni prepoznal nobenega drevesnega dela katerekoli drevesne vrste. Po raziskovanju je ta isti otrok prepoznal kar 6 od 9 drevesnih delov.
Ključne besede: izkustveno učenje, drobne živali tal, drevesa, narava, otroci
Objavljeno v DKUM: 26.10.2022; Ogledov: 621; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,69 MB)

Opis: Posočje je slovenski biser, ki skozi vse leto obiskovalcem ponuja veliko. Je območje naravnih lepot, tradicije in miru, kar vsako leto privabi več obiskovalcev. Turizem se tukaj že več let pospešeno razvija, k čemur je zelo pripomogel tudi zavod “Turizem Dolina Soče”, ki uspešno trži Posočje in privablja goste s celega sveta. Število gostov se povečuje in kliče po novih nastanitvah, primernih za to območje. Dolina Soče se je leta 2019 vključila v Zeleno shemo slovenskega turizma, od leta 2020 pa je nosilka zlatega znaka Slovenia Green Destination, ki izkazuje, da je okolju in družbi prijazna destinacija. Povpraševanje po privlačnem in udobnem oddihu v tesnem stiku z naravo je veliko in z leti še narašča, žal pa se na tem območju najdejo le redki ponudniki nastanitev, ki sovpadajo v zeleni koncept in hkrati nudijo visok standard namestitve. Dolina Soče navdušuje z naravnimi čudesi in raznovrstnimi možnostmi za aktivne počitnice v neokrnjeni naravi na razmeroma majhnem območju. Je destinacija, ki skozi vse leto ponuja veliko in si zasluži načrtovanje nastanitvenih kompleksov, ki so spoštljivi do narave in okolice, kar predstavlja odlično izhodišče za razvoj butičnega turizma in glamp resortov. Magistrsko delo obravnava infrastrukturno problematiko turističnega potenciala Posočja. V teoretičnem delu smo se seznanili z glampingom, razvojem kampov in pomenom butičnega v arhitekturi. Analizirali smo kontekst prostora, upoštevali naravne danosti in izhodišča. Rezultat analitičnega dela je funkcionalna idejna zasnova sodobnega počitniškega naselja v naravi – butičnega glampinga. Zasnovali smo povezavo z arhitekturo in naravo. Dotaknili smo se prenove obstoječe domačije in ji povrnili življenje ter ji dodelili nove funkcije, ki dopolnjujejo glamping ponudbo. Skušali smo upoštevati danost lokacije in elemente povezati v celoto, da so v kontekstu s prostorom in se vanje implementira značilnosti območja.
Ključne besede: arhitektura, narava, turizem, Posočje, butičnost, glamping
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 503; Prenosov: 172
Celotno besedilo (24,15 MB)