| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 92
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Matematični potep po slovenskih konjicah s predšolskimi otroki : diplomsko delo
Nika Pec, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili matematični potep s predšolskimi otroki. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na igro in učenje v predšolskem obdobju, matematiko in naravo v vrtcu, še posebej pa na matematični potep v vrtcu. Usmerili smo se tako na raven otroka, kakor tudi na raven vzgojitelja. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili relacijo, naloge, varnostne ukrepe ter bistvo našega diplomskega dela - načrt in analizo izvedbe matematičnega potepa. Na podlagi teoretičnih znanj smo sprehod načrtovali tako, da je zajemal vsa podpodročja predšolske matematike. Potep smo analizirali s pomočjo posnetka in fotografij, ki smo jih naredili na dan izvajanja. Sprehod je bil sestavljen iz različnih postaj, ki smo jih natančno analizirali, navedli odgovore otrok in njihove načine reševanja problemov ter jih primerjali z mejniki v matematičnem razvoju predšolskih otrok. Otroci so iskali matematiko v stvareh, ki jih spremljajo na vsakdanji ravni. Na podlagi izvedenega matematičnega potepa smo ugotovili, da matematične dejavnosti v naravi otroke izredno motivirajo, sproščajo ter jih spodbudijo, da določene veščine lažje oz. hitreje utrjujejo ali usvajajo.
Ključne besede: matematika, narava, učenje na prostem, predšolsko obdobje, matematični potep
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 90; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (12,02 MB)

2.
Izvajanje naravoslovnih dejavnosti izven igralnice v Vrtcih Murska Sobota : diplomsko delo
Špela Bencik, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Izvajanje naravoslovnih dejavnosti izven igralnice v Vrtcih Murska Sobota je raziskati, kako pogosto izvajajo vzgojitelji Vrtca Murska Sobota naravoslovne dejavnosti izven igralnice ter, če jih sam letni čas in vreme omejuje pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti zunaj. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali naravoslovje kot področje Kurikuluma za vrtce, učenje izven učilnice, izkustveno učenje, gozdno pedagogiko, vpliv izvajanja dejavnosti zunaj na različna otrokova področja razvoja. Prav tako smo opisali Mursko Soboto, njene naravne značilno in Vrtec Murska Sobota. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketiranja vzgojiteljev Vrtca Murska Sobota. Za raziskavo smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. Rezultate smo predstavili v obliki tabel in grafov, na koncu smo jih tudi interpretirali. Ugotovili smo, da vzgojitelje letni čas in vreme ne omejuje pri izvajanju dejavnosti izven igralnice. Vzgojitelji dejavnosti največkrat izvajajo na igrišču vrtca in v parku. Naravoslovne dejavnosti izven igralnice izvajajo v povprečju dvakrat na mesec.  
Ključne besede: učenje izven učilnice, izkustveno učenje, narava, naravoslovne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 50; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Spoznavanje čebele - projektno delo v vrtcu : diplomsko delo
Nastja Božič, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Spoznavanje čebele – projektno delo v vrtcu« temelji na izvedbi projekta, s katerim smo predšolskim otrokom v vrtcu Pod gradom, starim od 2 do 4 leta, približali življenje in svet čebel ter ostalih žuželk. V teoretičnem delu smo predstavili življenje čebele, čebelo kranjsko sivko, opraševanje in domovanja. Življenje čebel smo podrobno opisali, spoznali čebelje pridelke ter se dotaknili ukrepanja ob čebeljem piku in varnosti v okolju, kjer so pomembni tudi drugi opraševalci. V empiričnem delu smo otrokom temo predstavili v okviru naravoslovnih dejavnosti, ki so se prepletala z drugimi področji kurikuluma. Seznanili smo jih s pomembnostjo čebel ter jih spodbudili k razmišljanju o možnih posledicah brez njih. Razumevanje in njihovo osvojeno znanje smo preverili z intervjuji, 10 otrok iz dveh različnih skupin pa smo še vključili v sestavljen vprašalnik, ki smo ga uporabili na začetku, v sredini ter na koncu projekta. S tem smo si pomagali pri evalvaciji projekta, ki je trajal dobrih deset mesecev. Ugotovili smo, da je otrokom način dela zelo ustrezal, saj so rezultati pokazali nadpovprečno uspešnost. Pokazalo se je, da so pridobili bogate konkretne izkušnje in izboljšali svoje znanje o pomembnosti opraševalcev. Skozi projekt so razvili spoštljiv odnos do narave in postali samozavestnejši pri reševanju naravoslovnih problemov.
Ključne besede: čebela, opraševalci, projekt, narava, vrtec
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 36; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (8,69 MB)

4.
Opremljenost štajerskih vrtcev za naravoslovne dejavnosti izven igralnic : diplomsko delo
Tjaša Ramšak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Opremljenost štajerskih vrtcev za naravoslovne dejavnosti izven igralnic smo želeli raziskati opremljenost štajerskih vrtcev s pripomočki in orodji za naravoslovne dejavnosti, ter kaj imajo vrtci v bližji okolici na voljo, kar lahko uporabijo pri naravoslovnih dejavnostih. Diplomsko delo sestavlja teoretični in empirični del. V teoretičnem delu najprej predstavimo kaj je naravoslovje, področje narave v Kurikulumu za vrtce, naravoslovne dejavnosti zunaj igralnice in opremljenost vrtcev (igrala). V empiričnem delu diplomske naloge pa smo s pomočjo deskriptivne metode na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije anketirali 100 vzgojiteljev iz različnih vrtcev na Štajerskem, kako opremljeni so njihovi vrtci za naravoslovne dejavnosti, ki jih izvajajo zunaj. S pomočjo deskriptivne statistike smo ugotovili, da imajo vzgojitelji iz štajerskih vrtcev na voljo večino pripomočkov, ki smo jih navedli v anketi, prav tako imajo v bližnji okolici vrtca v večini na voljo okolje, v katerem lahko izvajajo naravoslovne dejavnosti, ter da vzgojitelji iz štajerskih vrtcev menijo, da je za dejavnosti bolj pomemben nestrukturiran kot strukturiran material.
Ključne besede: narava, štajerski vrtci, naravoslovne dejavnosti, pripomočki in orodja
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 193; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
Prikaz van life življenjskega stila in konstrukcija turističnega pogleda na Instagramu
Marija Pristaš, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu se ukvarjamo z van lifom kot novo obliko življenjskostilne mobilnosti, ki je na družbenem omrežju Instagram postala nadvse popularna. Zanima nas, kako se skozi van life objave na Instagramu konstruira turistični pogled. Natančneje, ugotoviti želimo, kakšne so ustaljene vizualne konvencije uprizarjanja van life življenjskega stila na Instagramu ter kakšne so prevladujoče semiotične kode v teh objavah in kaj sporočajo. Pri raziskavi smo opravili kvantitativno in kvalitativno analizo. V kvantitativno analizo vsebine objav smo zajeli 158 enot analize (fotografij in posnetkov), objavljenih na treh javno dostopnih in popularnih Instagram profilih v izbranem časovnem obdobju. Kvalitativno oz. semiotično analizo, v kateri smo se ukvarjali s samimi pomeni podob, pa smo opravili na izboru reprezentativnih fotografij van life. Ugotavljamo, da podobe narave in antiselfiji/antisebki prikazujejo hedonizem, svobodo, avanturo in skupaj kreirajo romantični turistični pogled. Ustaljene vizualne konvencije so predvsem elementi narave in antisebki. Prevladujoči semiotični znaki in kode so nasmejani obrazi, uživanje v minimalizmu in preprostih stvareh ter nevsakdanje aktivnosti. Podobe komunicirajo ključne vrednote van life življenjskega stila, kot so hedonizem, povezanost z naravo, svoboda in avantura ter tako konstruirajo romantični turistični pogled.
Ključne besede: van life, Instagram, semiotika, fotografija, turistični pogled, anti-sebek, narava
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
Trajnostni razvoj turizma na območju Himalaje - Manaslu
Andreja Gošek, 2021, diplomsko delo

Opis: Manaslu je osma najvišja gora sveta, ki se dviga 8163 metrov nad morjem. Okoli Manasluja vodi 180 kilometrov dolga pešpot, ki človeka razvaja z neokrnjeno naravo, prijaznimi ljudmi in nepozabnimi razgledi. Namen diplomskega dela je podati strategijo razvoja trajnostnega turizma ter predstaviti integralni turistični proizvod za območje Manasluja, ki bo v nadaljnje lahko služil kot primer dobre prakse tudi za druge destinacije. V prvem delu smo se posvetili obravnavi literature, ki je bila bistvena za kasnejšo postavitev smernic razvoja trajnostnega turizma. Nadaljevali smo z analizo okolja in predstavili negativne ter pozitivne vplive turizma na to občutljivo okolje. V SWOT analizi smo zapisali prednosti, pomanjkljivosti, nevarnosti in priložnosti območja Manasluja. Z anketo, ki je razdeljena na štiri različne sklope in zajema institucionalni, ekonomski, socio-kulturni in okoljski vidik, smo želeli ugotoviti, kakšen je vpliv turizma na lokalno prebivalstvo. Kasneje smo rezultate ankete obdelali in jih tudi predstavili. V zaključku smo podali prioritete, iz katerih smo razvili strategijo, s pomočjo katere bi dosegli zastavljeno vizijo, prav tako pa smo predstavili integralni turistični proizvod.
Ključne besede: Manaslu, trajnostni razvoj, turisti, gorski turizem, narava
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 215; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

7.
Analiza trajnostnega turizma na Mariborskem Pohorju
Tina Knupleš, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se večina ljudi odpravlja na sprehod na sprostitev v naravo, nekateri kolesarit, drugi z rolerji ali pa izberejo druge oblike za sproščanje. Nekateri posamezniki, ki so bolj športne narave, gredo v hribe, drugi se preprosto sprehodijo do sosednjega hriba. Te športne aktivnosti izberejo zaradi različnih razlogov, npr. zaradi oddiha, sprostitve, krajšanja časa, razvedrila, za hobi, na sprehod s psom ali prijatelji. Vse te aktivnosti, ki se jih posamezniki udeležujejo, predstavljajo trajnostni turizem. V osrednjem teoretičnem delu smo analizirali, kako se je razvijal trajnostni turizem. Nekaj besed smo namenili trajnostnemu turizmu na Mariborskem Pohorju, predvsem značilnostim, instrumentom. Analizirali smo oblike trajnostnega turizma. V nadaljevanju smo se osredotočili predvsem na Mariborsko Pohorje. Tukaj smo raziskali geografske in turistične značilnosti, trajnostni turizem na Mariborskem Pohorju, aktivnosti v zimski ter letni sezoni, naravno dediščino. Proučili smo tudi vzpenjačo, hotelski in gostinski turizem ter planinske koče. Na koncu smo prikazali analizo cen aktivnosti na Mariborskem Pohorju. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali trajnostni turizem na Mariborskem Pohorju. Rezultate smo prikazali s tabelami in grafi. Podrobno smo ugotovili starosti turistov, od kod prihajajo, kako pogosto prihajajo na Mariborsko Pohorje in zakaj, s kom obiščejo Mariborsko Pohorje, v katerem letnem času in katerih aktivnosti na Mariborskem Pohorju se udeležijo. Ugotovili smo tudi, kako domači in tuji turisti ocenjujejo stroške aktivnosti, ki se jih lahko udeležijo. Podrobno smo prikazali tudi elemente turistične ponudbe, kako pomembna je za turiste.
Ključne besede: turizem, narava, trajnostni turizem, Mariborsko Pohorje, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 292; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

8.
Dejavnosti pri pouku spoznavanja okolja izven učilnice
Natalija Skale, 2021, magistrsko delo

Opis: Učenje je proces, ki se izvaja celo življenje. Izkustveno in konstruktivistično učenje sta osnovi za izvajanje vsebin pri predmetu spoznavanje okolja, ki se poučuje v prvih treh razredih devetletne osnovne šole. Predmet spoznavanje okolja zajema usmeritev spontanega otroškega raziskovanja sveta v naravnem in družbenem okolju. Predmet združuje postopke, procese in vsebine, s pomočjo katerih učenci spoznavajo svet, v katerem živijo. Vsebine predmeta so zastavljene tako, da omogočajo nadgrajevanje temeljnih pojmov pri predmetih naravoslovje in tehnika ter družba, ki se izvajata v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in pri družboslovnih, naravoslovnih in tehničnih predmetih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja se poudarja neposredno spoznavanje vsebine, npr. travnik spoznavajo v življenjskem okolju travnik, kako deluje pošta naj bi učenci spoznali neposredno na pošti. Temu primerna oblika učenja je učenje izven učilnice, ki pri učencih spodbuja radovednost, motivacijo, izboljšuje se kakovost in količina znanja. Prav zaradi tega smo se v magistrski nalogi odločili načrtovali dejavnosti, ki se lahko izvajajo izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja, ki jih lahko učitelji uporabijo od 1. do 3. razreda ter jih seveda prilagodijo glede na razmere in dejavnike, ki vplivajo na učenje izven učilnice.
Ključne besede: spoznavanje okolja, dejavnosti izven učilnice, konstruktivistično učenje, izkustveno učenje, narava
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 579; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
Pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prodaji v stečajnem postopku : magistrsko delo
Žan Peče, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prodaji v stečajnem postopku. Bralcu ne daje odgovora na kakšno posebno vprašanje, ki bi tako predstavljalo bistvo tega dela, pač pa mu omogoča, da se seznani s postopkom prodaje premoženja oziroma z načinom pridobitve lastninske pravice pri prodaji v stečajnem postopku v Sloveniji. Zasnovano je tako, da lahko osnovne informacije o takem postopku pridobi tudi oseba, ki nima poglobljenega pravnega znanja, pač pa je le grobo seznanjena s slovenskim pravnim redom. Tako je magistrsko delo razdeljeno na poglavja o lastninski pravici, njeni opredelitvi, omejitvah, varstvu, različnimi načini pridobitve, ki obstajajo v teoriji in ki so veljavni na podlagi zakona, poglavja o obligacijskih vidikih prodaje, o stečajnem postopku in o poteku prodaje v stečajnem postopku. S podpoglavji o možnostih izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika v stečajnem postopku in posebnih obveznostih poslovodstva v primeru insolventnosti stečajnega dolžnika, ki je gospodarska družba, sta dodatno izpostavljena instituta, ki aktivnemu upniku v stečajnih postopkih dajeta boljše možnosti poplačila, kot jih upniki navadno dosegajo. V osrednjem šestem poglavju pa so predstavljeni dejanske lastnosti prodaje v stečajnem postopku, po katerih se tak način pridobitve lastninske pravice razlikuje od klasičnega pravno poslovnega načina pridobitve le-te, vsebujoč sodno prakso Višjih in Vrhovnega sodišča, ki se je razvila okoli posameznih vprašanj pri takšnem načinu pridobitve lastninske pravice. V tem poglavju so tako raziskane posledice dejstva, da spada takšen način pridobitve lastninske pravice v teoriji (in tudi praksi) med originarne, katere pravice s prodajo ugasnejo, vpliv pravila o omejitvi odgovornosti za stvarne napake, ter kakšno varstvo kupec sploh ima. Delo tako z obravnavo posameznih pravil, relevantne sodne prakse, ter primerjavo z osnovno ureditvijo na področjih, ki jih zadeva, daje celovito sliko pravil o prodaji (in nakupu) premoženja v stečajnem postopku.
Ključne besede: lastninska pravica, pravna narava, pridobitev, stečajni postopek, prodaja
Objavljeno v DKUM: 20.01.2021; Ogledov: 424; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (728,99 KB)

10.
Vpliv uporabe misije "Raziskovanje drevesnih listov v okolici šole" v aplikaciji CŠOD Misija na znanje učencev 1. razreda osnovne šole
Urška Šplajt, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo v aplikaciji CŠOD Misija pripravili misijo v okolici šole, kjer smo raziskavo izvedli. Zanimalo nas je, ali uporaba pripravljene misije »Raziskovanje drevesnih listov v okolici šole« vpliva na znanje učencev 1. razreda osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili aplikacijo CŠOD Misija in njeno delovanje. Opisali smo tudi učenje v naravi in s tablicami ter predstavili nekaj aktualnih raziskav. Drevesne vrste, ki smo jih opisali v teoretičnem delu, je 15 učencev 1. razreda osnovne šole opazovalo z uporabo tablic. Učenci so pred izvedeno aktivnostjo in po njej izvedli še test znanja. V diplomski nalogi smo ugotovili, da je uporaba pripravljene avtorske misije vplivala na boljše znanje učencev. Največji napredek v znanju učencev smo zaznali pri določevanju javora, kjer se je odstotek pravilnih odgovorov povečal za 73,33 %. Vsi dečki so po izvedeni aktivnosti pravilno določili smreko in bor, dve deklici pa sta ju zamenjali. Pri določevanju listavcev so boljše rezultate dosegale deklice, kar utemeljujemo z njihovim večjim zanimanjem za poimenovanje dreves v času aktivnosti. Zanimanje dečkov je bilo bolj usmerjeno v tehnično uporabo aplikacije in zbiranje točk. Ne moremo pa sklepati, če je znanje učencev dolgotrajno, saj smo test izvedli že tretji dan po izvedeni aktivnosti.
Ključne besede: aplikacija CŠOD Misija, drevesni listi, tablica, učenje, narava
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 513; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici